Simon MS je napisal/a:

PS: nemški kolega dobi FFS in min.gnojilo za pšenico po cca 10-20% ceneje, pšenico pa proda po vsaj 10% boljši ceni, kot je pri nas.

Če bi bil zelo sarkastičen, bi rekel da vsak ima svoj popust... Od razlike se pa živi..

joezzz je napisal/a:

sebo je napisal/a: Ker večji kmetje so že sedaj v slabšem položaju, ko si vodijo knjigovodstvo in so jim subvencije obdavčljiv prihodek (ne me pa držat za besedo tule, mogoče da so kake izjeme , sredstva za investicijo ? ) Jaz sem prvi zato, da uvedemo obvezno knjigovodstvo za vse kmetije, sam pod pogojem, da bo to temeljilo na neki spletni platformi, ki jo bo pripravilo MKO in za kmeta nebo predstavljajo dodatnega strošak - bo brezplačno - ter poenostavljeno, tako da bo vsak ki ima osnovno izobrazbo to počel sam. Računovodstvo je sila enostavno in kot tako je možno spravit na 5 strani a4. Vse ostalo kar poznamo in s čimer se srečujemo trenutno je kompliciranje in birokratizacija. kmetovalec je napisal/a: Še enkrat si preberi kaj sem napisal. Zdaj samoskrbo laho definiraš na nivoju družine, kmetije, vasi, občine, pokrajine, države , kontinenta. Na nižji kot si stopnji, težje je doseči samooskrbo. Zato se še enkrat vprašajmo, zakaj na nivoju države nekje presegamo lastne potrebe, drugje pa ne? Poiskati vzroke oziroma ovire in potem sprejeti ukrepe, ki bodo te ovire odstranili. Seveda tam kjer so možni, kajti samooskrbe pri določenih prehranskih izdelkih (npr. subtropsko ali tropsko sadje) v Sloveniji nikoli ne bomo mogli doseči. Nevem, zakaj kompliciraš z besednimi zvezami ? Še vedno ne razumem v čem se avtarkija, potreba po samooskrbi in tržno kmetijstvo izključujeta? Govorimo o istem pomenu. Mimogrede besedo avtarkija uporabljaš samo ti, medtem ko MKO, vsa javnost, tako strokovna kot laična pa uporablja besedo samooskrba. kmetovalec je napisal/a: Kar se tiče subvencij pa je rešitev čisto preprosta, vendar pa zlepa ne bo uveljavljena ker je preenostavna in bi množica birokratov ostala brez dela. Namesto subvencij je potrebno spet uvesti premije. Dodatek, ki se izplača na vsak kg prodanega mleka, žita, mesa, solate.... Tam kjer pridelava premajhna se premija nekoliko poveča, da se bolj stimulira pridelovalce, tam kjer so presežki, pa zniža. Enostaven, pa zelo učinkovit ukrep, žal za izvedbo ne potrebuješ množice birokratov, zato, dokler nam gre še kar dobro, tega v praksi ne bomo videli. Mimogrede, da se še jaz zapičim v besedo, ki jo uporabljaš - subvencija. Ta oblika državne pomoči je znotraj WTO prepovedna, ker pomeni priviligiranje določenega znotraj trga. Ti pa govoriš o neposrednih plačilih! In to kar opisuješ so proizvodno vezana plačila, ki pa jih EU vedno bolj ukinja in jih verjetno po letu 2020 sploh več nebo! Dejansko zdaj dobivamo neposredna plačila zaradi ohranjanja krajine, državljanom eu zaračunavamo preko neposrednih plačil lep izgled pokrajine. Hrane je v eu dovolj in z ukrepi kopp dvigamo njeno kvaliteto. Skratka obrnili so kmetijsko politiko za 360 stopinj od njenih začetkov ko je bilo hrane premalo in slabe kvalitete. Bi pa proizvodno vezanje recimo slovenske zelenjave, ki je po podatkih sursa 37% avtokratska pomenilo priviligiranje slovenskih zelenjadarjave v primerjavi z drugimi zelenjadarji v eu. Ne strinjam se z tem početjem in sem velik zagovornik proizvodno vezanih plačil v sloveniji in se strinjam z tvojim modelom razdeljevanja denarja. Dejansko imamo X denarja, ki bi ga bilo potrebno razdeliti med Y kmetov. Vse ostalo je služba za agencijo in birokrate na ministrstvu.

saj se razumeva. Jaz se borim proti novoreku, kjer dajejo politiki besedam drugačen pomen. In mi je jasno, da premija ali produkcijkso vezana plačila povečujejo proizvodnjo, subvencija (ali kakršnokoli ime si bodo zanje še zmislili) pa ubijajo proizvodnjo. In kjer se proizvodnja znižuje se tudi "samooskrba" slabša.

Glede na vedno bolj prazne državne blagajne in pa upiranje ljudi dodatnim davkom pa lahko v prihodnje pričakujemo kar precejšnjo zmanjševanje državnih podpor (kakorkoli se že bodo imenovale) tudi v kmetijstvo in dolgoročno tudi njihovo ukinitev. In kmetije, ki se sedaj ne pripravljajo na tržno tekmo bodo že v bližnji bodočnosti tenko piskali. Zlasti tisti, ki so sedaj živeli predvsem od visokih subvencij, za pridelavo pa se niso kaj prida brigali, bodo hitro prodajali kmetije. In to bo priložnost za tiste, ki nameravajo živeti od dela, ne subvencij.
Pa nazaj k besedam: samooskrba je pač pridelava zase pa naj bo beseda pri našem ministru še tako popularna, tržna pridelava pa pridelava za trg. Seveda pa si pri nas takoj razglašen za neoliberalca, čim začneš govoriti o trgu. Dejansko pa je tako, da če začneš pridelovati za trg in si konkurenčen, imaš tam tudi takoj visoko samooskrbo. Seveda se kmalu pokaže, da pridelava za trg veliko presega samooskrbo. In če hočeš ostati na trgu moraš vseskozi izboljševati konkurenčnosti svojega pridelka (izdelka).
Če pa začneš z idejo, da boš prideloval samo za samooskrbo (tudi če je ta mišljena na nivoju države) se že vnaprej izločiš iz trga in seveda to že apriori pomeni, da na trgu nisi konkurenčne. In če boš imel viške, jih boš na trgu lahko prodal samo pod lastno ceno, kar ti pa verjetno ne bo zneslo prav dolgo in boš tovrstno pridelavo opustil. Torej so besede o samooskrbi v Sloveniji, kada se ne nanašajo samo na vrtičkarje, navadno politično farbanje ljudi. Le vrtičkarji lahko pridelujejo za samooskrbo ker za njega lastna cena ni pomembna, ali kakor radi rečejo, da zanj njegov pridelek nima cene, ima pa visoko vrednost. Čim pa želiš svoj pridelek prodati pa je njegova cena takoj enaka vrednosti, ki jo ima za kupca. Žal je vrednost pridelka za kupca običajno precej nižja, kot pa bi želel pridelovalec in zato pač pridelamo premalo prašičjega mesa, zelenjave, določenega sadja, ker pač nismo sposobni pridelati po ceni po kateri bi ga bil slovenski kupec (da ne govorimo o tujih) pripravljen kupiti.
Tu je bistvo vsega.

WeekEnd kmet je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: PS: nemški kolega dobi FFS in min.gnojilo za pšenico po cca 10-20% ceneje, pšenico pa proda po vsaj 10% boljši ceni, kot je pri nas. Če bi bil zelo sarkastičen, bi rekel da vsak ima svoj popust... Od razlike se pa živi..

-če je le količina dovolj velika...

BINGO.... Pa smo tam....

kmetovalec je napisal/a:

saj se razumeva. Jaz se borim proti novoreku, kjer dajejo politiki besedam drugačen pomen. In mi je jasno, da premija ali produkcijkso vezana plačila povečujejo proizvodnjo, subvencija (ali kakršnokoli ime si bodo zanje še zmislili) pa ubijajo proizvodnjo. In kjer se proizvodnja znižuje se tudi "samooskrba" slabša. Glede na vedno bolj prazne državne blagajne in pa upiranje ljudi dodatnim davkom pa lahko v prihodnje pričakujemo kar precejšnjo zmanjševanje državnih podpor (kakorkoli se že bodo imenovale) tudi v kmetijstvo in dolgoročno tudi njihovo ukinitev. In kmetije, ki se sedaj ne pripravljajo na tržno tekmo bodo že v bližnji bodočnosti tenko piskali. Zlasti tisti, ki so sedaj živeli predvsem od visokih subvencij, za pridelavo pa se niso kaj prida brigali, bodo hitro prodajali kmetije. In to bo priložnost za tiste, ki nameravajo živeti od dela, ne subvencij. Pa nazaj k besedam: samooskrba je pač pridelava zase pa naj bo beseda pri našem ministru še tako popularna, tržna pridelava pa pridelava za trg. Seveda pa si pri nas takoj razglašen za neoliberalca, čim začneš govoriti o trgu. Dejansko pa je tako, da če začneš pridelovati za trg in si konkurenčen, imaš tam tudi takoj visoko samooskrbo. Seveda se kmalu pokaže, da pridelava za trg veliko presega samooskrbo. In če hočeš ostati na trgu moraš vseskozi izboljševati konkurenčnosti svojega pridelka (izdelka). Če pa začneš z idejo, da boš prideloval samo za samooskrbo (tudi če je ta mišljena na nivoju države) se že vnaprej izločiš iz trga in seveda to že apriori pomeni, da na trgu nisi konkurenčne. In če boš imel viške, jih boš na trgu lahko prodal samo pod lastno ceno, kar ti pa verjetno ne bo zneslo prav dolgo in boš tovrstno pridelavo opustil. Torej so besede o samooskrbi v Sloveniji, kada se ne nanašajo samo na vrtičkarje, navadno politično farbanje ljudi. Le vrtičkarji lahko pridelujejo za samooskrbo ker za njega lastna cena ni pomembna, ali kakor radi rečejo, da zanj njegov pridelek nima cene, ima pa visoko vrednost. Čim pa želiš svoj pridelek prodati pa je njegova cena takoj enaka vrednosti, ki jo ima za kupca. Žal je vrednost pridelka za kupca običajno precej nižja, kot pa bi želel pridelovalec in zato pač pridelamo premalo prašičjega mesa, zelenjave, določenega sadja, ker pač nismo sposobni pridelati po ceni po kateri bi ga bil slovenski kupec (da ne govorimo o tujih) pripravljen kupiti. Tu je bistvo vsega.

v eni drugi temi sem jaz govoril o podobnem kot ti ampak z drugimi besedami pa sem vsem na žulj stopil in sedaj samo čakam kaj bodo na to rekli tako imenovani popoldanski kmetje?

kmetovalec je napisal/a:

Žal je vrednost pridelka za kupca običajno precej nižja, kot pa bi želel pridelovalec in zato pač pridelamo premalo prašičjega mesa, zelenjave, določenega sadja, ker pač nismo sposobni pridelati po ceni po kateri bi ga bil slovenski kupec (da ne govorimo o tujih) pripravljen kupiti.

Se vprašaš zakaj? Prašiči..... pomisli na Dansko, Nemčijo itn. Kako lahko slovenski prašičerejec konkurira tem tovarnam? Na kakšen način so bile postavljene te tovarne hrane, za njimi klavnice in o preigravanju zakonodaje (skrite podpore), obremenitve na hektar..... In potem zaradi političnih potez proizvajajo viške, pošljejo kakšen vagon, dva mesa, da popucajo zaloge po dumpinških cenah, da zjebejo celo situacijo konkretno pri nas in uničijo domačo prašičerejo. Oprostite ampak jeb** tako EU.
Prašiča si lahko vsak sam vzredi doma....za SAMOOSKRBO....ampak zakaj si ga ne???? Ker smrdi in se ne splača.

Zdaj ga pa biksaš.

Konkurenco pri prašičjem mesu imamo takoj za mejo v Avstriji.
Pa ni nikakršnih agrotovarn. Taki izrazi so sicer bolj za kakšne ekoteroriste.

Je pa tam država:
-ki se zaveda, da se davek najlažje pobira od nekoga, ki ustvarja,
-da se davkov in prispevkov ne sme pobirat po previsoki stopnji, da ljudem 'ne pade jermen dol'
-kjer se razne EU normative uporablja v duhu namena, ne kot pri nas, ko v dokazovanju svoje zvestobe vsak normativ še potenciramo

pa še in še...

Dokler bodo vzroki naša nekonkurenčnost v veliki večini čisto navadna neumnost in nevoščljivost, ni potrebe pisat o neki namišljeni zlobni konkurenci. Smo kar sami krivi.

ja ampak nemoreš bit konkurenčen avstrijcu, ker je določen procent cene tega prašiča subvencija ki jo dobi za prodajo. Naj ga proda za tako ceno kot mu punudi trg ne pa da mu potem država doda določen del kateri potem "zapira" prašičjerejske kmetije prinas.

Zato pa obstajajo združenja, kmetijsko ministrstvo ipd.
Če se gre za neko nelegalno podporo (proizvodno vezano subvencijo) se lahko sproži spor, če tako meso prihaja v SLO.
Seveda rabiš za -to nekaj znanja in kapitala- oboje pa je med slovenskimi kmeti bolj borno .

DAMIR L. je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: saj se razumeva. Jaz se borim proti novoreku, kjer dajejo politiki besedam drugačen pomen. In mi je jasno, da premija ali produkcijkso vezana plačila povečujejo proizvodnjo, subvencija (ali kakršnokoli ime si bodo zanje še zmislili) pa ubijajo proizvodnjo. In kjer se proizvodnja znižuje se tudi "samooskrba" slabša. Glede na vedno bolj prazne državne blagajne in pa upiranje ljudi dodatnim davkom pa lahko v prihodnje pričakujemo kar precejšnjo zmanjševanje državnih podpor (kakorkoli se že bodo imenovale) tudi v kmetijstvo in dolgoročno tudi njihovo ukinitev. In kmetije, ki se sedaj ne pripravljajo na tržno tekmo bodo že v bližnji bodočnosti tenko piskali. Zlasti tisti, ki so sedaj živeli predvsem od visokih subvencij, za pridelavo pa se niso kaj prida brigali, bodo hitro prodajali kmetije. In to bo priložnost za tiste, ki nameravajo živeti od dela, ne subvencij. Pa nazaj k besedam: samooskrba je pač pridelava zase pa naj bo beseda pri našem ministru še tako popularna, tržna pridelava pa pridelava za trg. Seveda pa si pri nas takoj razglašen za neoliberalca, čim začneš govoriti o trgu. Dejansko pa je tako, da če začneš pridelovati za trg in si konkurenčen, imaš tam tudi takoj visoko samooskrbo. Seveda se kmalu pokaže, da pridelava za trg veliko presega samooskrbo. In če hočeš ostati na trgu moraš vseskozi izboljševati konkurenčnosti svojega pridelka (izdelka). Če pa začneš z idejo, da boš prideloval samo za samooskrbo (tudi če je ta mišljena na nivoju države) se že vnaprej izločiš iz trga in seveda to že apriori pomeni, da na trgu nisi konkurenčne. In če boš imel viške, jih boš na trgu lahko prodal samo pod lastno ceno, kar ti pa verjetno ne bo zneslo prav dolgo in boš tovrstno pridelavo opustil. Torej so besede o samooskrbi v Sloveniji, kada se ne nanašajo samo na vrtičkarje, navadno politično farbanje ljudi. Le vrtičkarji lahko pridelujejo za samooskrbo ker za njega lastna cena ni pomembna, ali kakor radi rečejo, da zanj njegov pridelek nima cene, ima pa visoko vrednost. Čim pa želiš svoj pridelek prodati pa je njegova cena takoj enaka vrednosti, ki jo ima za kupca. Žal je vrednost pridelka za kupca običajno precej nižja, kot pa bi želel pridelovalec in zato pač pridelamo premalo prašičjega mesa, zelenjave, določenega sadja, ker pač nismo sposobni pridelati po ceni po kateri bi ga bil slovenski kupec (da ne govorimo o tujih) pripravljen kupiti. Tu je bistvo vsega. v eni drugi temi sem jaz govoril o podobnem kot ti ampak z drugimi besedami pa sem vsem na žulj stopil in sedaj samo čakam kaj bodo na to rekli tako imenovani popoldanski kmetje?

Sem popoldanski kmet, plačilne pravice sem jedva pridobil pred dvema letoma (pa brez vsakih zgodovinskih zadev, da se razumemo) za cca 1/2 površin.Par let je šlo brez vsega..Pa recimo, da s cca 50 ha nisem ravno vrtičkar in da me boli k. za samooskrbo, ker delam izključno in 100% le za trg, ker pač prodajam tam, kjer največ iztržim (seveda ob svoji omejenosti poznavanja trga in še česa).. In kako misliš, da jaz gledam na nekoga, ki se šlepa na subvencijski račun, na račun nekih zgodovinskih dejstev, ki so veljala v določenem trenutku? Za mene je (seveda iz mojega zornega kota) to tipična nelojalna konkurenca, ker ima ta že zato, ker obstaja ( in je nekoč nekaj proizvajal.. npr.leta 2007) v štartu zagotovljenih x € po hektaru več, on lahko mulči, jaz moram pač pridelati za enak končni izplen. Pa ne mečem vseh v ta koš, da se razumemo, vendar ... Cel kup nas je, popoldancev ali pa običnih kmetov, vsak pa ima tudi svoj pogled na to tematiko. Vsak iz svojega izhodišča, ki pa zna biti včasih precej diametralno nasprotno, pa vendar ga je potrebno spoštovati in poskusiti razumeti, ker se bomo sicer medsebojno potolkli za to prgišče soldov, s katerim nam mažejo oči. Pa za konec še morda misel, da so subvencije marsikoga uspavale na inovativnosti lastnega razmišljanja, proizvodnje, trženja in še česa. Na področju tako opevane samooskrbe, gledano na nacionalnem nivoju, pa so naredile podobno škodo kot obvezna oddaja v letih po vojni.