joezzz je napisal/a:

Zakaj bi bilo prepovedano ? Ni nobene obtežbe GVŽ/ha predvidene s katero bi preprečili prakso, ki jo opisujem, ker je po besedah iz MKO to s strani EU prepovedano zaradi diskriminacije ?! Karkol že to pomeni ? Jaz bom konkretno posejal travo jo pokosil predvidoma 3 krat letno, posušil in bale prodal v Italijo. Zdaj pa računaj z ekonomiko tega početja in pridelavo pšenice, koruze, zelja, krompirja,... ! Ko bodo kop ukrepi znani bolj konkretno bom razmislil o preusmeritvi v eko, da poberem še dodatne evre! Glede proizvodno vezanih plačil 13+2% upam, da bodo te ostale kompletno na poljedelsko vrtnarski pridelavi! Saj bi v primeru vezanja na govedorejo le ta panoga pridobila skup z neposrednimi plačili za travnike ogromno večje zneske v primerjavi z drugimi panogami!

KOlikor je meni znano mora bit spravilo z površin namenjenih za krmo- zato mulčenje odpade.

Ko sem jih spraševal ali bi lahko uvedli GVŽ- to v smislu aktivnega kmeta so rekli da ne smejo ker bi s tem podirali proizvidnjo in vezali podporo na to, kar se pa ne sme.

Če boš v EKO boš moral imet živino- mislim da imaš min. obremenitev za travnike, krmne površine to je že sedaj neka varovalka za Kras, Kočevje ipd.

BTW- tudi intenzivna pridelava travinja je zahtevna in mogoče še težja/dražja, če gledaš čas, vložek.
Za poljščine skoraj ne rabiš svoje mehanizacije, za travnik pa, ker boš v optimalnem času težko dobil vse storive.

Drugače pa ja, čimveč kmetov se bo skušalo prusmerit v EKO, tu sicer probavajo zmanjševat sredstva, ker se bojijo, glede na dosedanje rezultate, da so zastavljeni cilji previsoki.
TAko da če kdo želi it v eko naj to stori čimprej, ker na daljši čas se bojo tudi v tem sektorju subvencije zmanjševale.
Nekaj mogoče že sedaj- to je del, ki se imenuje zeleno plačilo to je 90 €/ha ki je zajet v plačilne pravice . Eko- kmetom bi ga lahko zmanjšali, ker oni itak že morajo zadostit temu pogoju preko eko-predpisov.
To se bi poznalo tako, da bojo eko-podpore nižje.
ZAenkrat je to sicer še odprto, je pa kar nekaj težnje da se to uveljavi.



P.S
Še tole , ki sem danes dobil v obvestilih, ki jih izdaja agencija.
Sicer zadeva velja že kako leto ali dve.


Primer sankcij v primeru namerne kršitve

Namerna kršitev se obravnava skladno z nacionalno (32. člen uredbe IAKS, Uradni list RS, št. 4/2013) in evropsko zakonodajo (60. člen uredbe EU, št. 1122/2009).

V primeru, da se ob vrisu GERK-a prijavljena raba ne ujema z rabo na ortofoto posnetku, se proži t.i. NRP (neupravičena raba površin).

V primeru, da je ob kontroli na kraju samem ugotovljeno, da je odstopanje med prijavljeno in ugotovljeno površino na površini z NRP, večje od 80 % oz. 1 ha, je kršitelj obravnavan kot potencialni namerni kršitelj. V tem primeru se preveri še pogoj iz evropske zakonodaje. V kolikor je odstopanje med neupravičeno površino v delu NRP-ja in med dejansko ugotovljeno površino na tem kmetijskem gospodarstvu večje od 0,5 % in/ali 20 %, postane vlagatelj namerni kršitelj in zavrnejo se mu vsa plačila.

Primer: kmet je uveljavljal skupno 45 ha površin za izplačilo plačilnih pravic, izravnalnih in kmetijsko okoljskih plačil. S kontrolo na kraju samem je bila kot upravičena površina ugotovljena površina 44,37 ha, od tega pa je bilo na dveh GERK-ih pod neupravičeno rabo površin (NRP-jem) ugotovljenih 0,45 ha neupravičenih površin (oziroma več kot 80 % prijavljene površine pod NRP-jem). Ker je bilo odstopanje med 0,45 ha neupravičene rabe na neupravičeni rabi površin (NRP) in 44, 37 ha celotne upravičene površine na tej kmetiji večje od 0,5 %, vlagatelj ni upravičen do nobenega zahtevka in so vsa plačila za tekoče leto zavrnjena.

kmetovalec je napisal/a:

Ali veš kaj pomeni beseda samooskrba: da pridelaš zase! to je avtarkija in izključuje prodajo oziroma tržno pridelavo. In seveda če pospešuješ samooskbo to pomeni, da si bodo meščani sami pridelovali hrano (tisto kolikor je pač morejo) in s tem ožiš možnost prodaje kmetu. Žal kmet potrebuje denar in tega lahko dobi le s prodajo pridelka. Torej mora kmet pridelati več kot pa za samosokrbo. In če pridela več mora to po kakovosti in ceni ustrezati kupcu, sicer ne bo kupil od njega ampak bo vzel to kar mu ponuja supermarket. Ja inljudje si želijo tudi pozimi jesti solato ali paradajz pa čeprav je sedaj bolj plastičen, ampak kako ju misliš ti pridelal sedaj neplastična? Časi ko so ljudje pozimijedli samo kislo zelje in vloženo zelenjavo so minili.

In zdaj bomo debatirali o pomenu besede samooskrba ?? Če je mišljena za vsakega posameznika, kot jo opisuješ ti z vrtovi in vrtički ali o samooskrbi in prehranski varnosti na nacionalni ravni - to drugo pa cel čas opisujem in zagovarjam jaz! Samooskrba vsakega posameznika je odvisna zgolj od njega samega, če želi in če zna. Samosokrba in prehranska varnost države pa je odvisna od kmetijske politike, sheme neposrednih plačil, kopp ukrepov. In ta pojem, da preskrbimo kmetje državljane slovenije s lastno hrano pa je na nizki ravni in je ogrožena! In če želiš zagotoviti samooskrbo države more biti kmet tržno orientiran, saj vse proda na trgu. Ali ?

sebo je napisal/a:

KOlikor je meni znano mora bit spravilo z površin namenjenih za krmo- zato mulčenje odpade. Ko sem jih spraševal ali bi lahko uvedli GVŽ- to v smislu aktivnega kmeta so rekli da ne smejo ker bi s tem podirali proizvidnjo in vezali podporo na to, kar se pa ne sme. Če boš v EKO boš moral imet živino- mislim da imaš min. obremenitev za travnike, krmne površine to je že sedaj neka varovalka za Kras, Kočevje ipd. BTW- tudi intenzivna pridelava travinja je zahtevna in mogoče še težja/dražja, če gledaš čas, vložek. Za poljščine skoraj ne rabiš svoje mehanizacije, za travnik pa, ker boš v optimalnem času težko dobil vse storive. Drugače pa ja, čimveč kmetov se bo skušalo prusmerit v EKO, tu sicer probavajo zmanjševat sredstva, ker se bojijo, glede na dosedanje rezultate, da so zastavljeni cilji previsoki. TAko da če kdo želi it v eko naj to stori čimprej, ker na daljši čas se bojo tudi v tem sektorju subvencije zmanjševale. Nekaj mogoče že sedaj- to je del, ki se imenuje zeleno plačilo to je 90 €/ha ki je zajet v plačilne pravice . Eko- kmetom bi ga lahko zmanjšali, ker oni itak že morajo zadostit temu pogoju preko eko-predpisov. To se bi poznalo tako, da bojo eko-podpore nižje. ZAenkrat je to sicer še odprto, je pa kar nekaj težnje da se to uveljavi.

Drži, torej po opciji ki sem jo zgoraj opisal košnja 3 krat letno, pridelujemo po novem seno. Čeprav kako boš kontroliral če je nekdo mulčal ali kosil ?

To bi rešil status aktivnega kmeta, kjer bi ti moral predložiti neke račune o prodaje tega sena. Jaz sem v rakičanu dobil po besedah gospodičen iz lj občutek, da se bo to uredilo in da je to možno. Ti pa zdaj praviš, da bo to tudi padlo v vodo ?

O eko travinju sam opisujem neko pot, ki je možna, zgolj z namenom pridobitve več neposrednih plačil na kmetijo.


Žalosti me, da so nas pripeljali, tako daleč da kmetujemo zaradi subvencij in razmišljamo kje bo več denarja in ne zaradi naše odgovornosti da pridelamo zadosti zdrave hrane.

In ne želim odpirati nove debate o ekološki pridelavi in neposrednih plačilih, vendar je pot M. Bavec napačna, kar potrjuješ ti z nižanjem neposrednih plačil ekološki pridelavi kot bo tudi storil trg ko se bo ponudba povečala. In kaj bo kmetu ostalo, ko se bo preusmeril v eko nizke odkupne cene, nizka neposredna plačila in nizki pridelki.

Najlažje je forsirati nekaj, medtem ko plačo ti daje pa nekdo drug.

[quote="joezzz"]

Mogoče bi bilo po računih oz. z nekim primerljivim prihodkom in tega je več pri reji živine- tako so meni pojasnili.

Gre se za-to da bo kmet če želi bit aktiven to moral prikazat prek prihodka, trenutno je to KD, kaj bo pa za namene subvencij pa težko rečem.
Lahko kot praviš neki računi- ampak tu so spet motne vode.
Prodaš kmetu, ki rabi seno in vodi knjigovodstvo on bo rade volje na račun napisal več- kot bo dejansko plačal, tisti ki prodaja bo pa tako dokazal nek prihodek.
Pač papir vse prenese.
Zato sam zagovarjam vsem isto oz. nobenemu nič; če že le ugodni krediti in podpore v izjemnih primerih npr okoljski programi, OMD.
PA po možnosti, da če že so podpore vse vpadejo pod obdavčitev vsaj v dol. delu-sedaj so OMD in KOP izvzeti.
Ker večji kmetje so že sedaj v slabšem položaju, ko si vodijo knjigovodstvo in so jim subvencije obdavčljiv prihodek (ne me pa držat za besedo tule, mogoče da so kake izjeme , sredstva za investicijo ? )

joezzz je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Ali veš kaj pomeni beseda samooskrba: da pridelaš zase! to je avtarkija in izključuje prodajo oziroma tržno pridelavo. In seveda če pospešuješ samooskbo to pomeni, da si bodo meščani sami pridelovali hrano (tisto kolikor je pač morejo) in s tem ožiš možnost prodaje kmetu. Žal kmet potrebuje denar in tega lahko dobi le s prodajo pridelka. Torej mora kmet pridelati več kot pa za samosokrbo. In če pridela več mora to po kakovosti in ceni ustrezati kupcu, sicer ne bo kupil od njega ampak bo vzel to kar mu ponuja supermarket. Ja inljudje si želijo tudi pozimi jesti solato ali paradajz pa čeprav je sedaj bolj plastičen, ampak kako ju misliš ti pridelal sedaj neplastična? Časi ko so ljudje pozimijedli samo kislo zelje in vloženo zelenjavo so minili. In zdaj bomo debatirali o pomenu besede samooskrba ?? Če je mišljena za vsakega posameznika, kot jo opisuješ ti z vrtovi in vrtički ali o samooskrbi in prehranski varnosti na nacionalni ravni - to drugo pa cel čas opisujem in zagovarjam jaz! Samooskrba vsakega posameznika je odvisna zgolj od njega samega, če želi in če zna. Samosokrba in prehranska varnost države pa je odvisna od kmetijske politike, sheme neposrednih plačil, kopp ukrepov. In ta pojem, da preskrbimo kmetje državljane slovenije s lastno hrano pa je na nizki ravni in je ogrožena! In če želiš zagotoviti samooskrbo države more biti kmet tržno orientiran, saj vse proda na trgu. Ali ?

Še enkrat si preberi kaj sem napisal.
Zdaj samoskrbo laho definiraš na nivoju družine, kmetije, vasi, občine, pokrajine, države , kontinenta.
Na nižji kot si stopnji, težje je doseči samooskrbo.
Zato se še enkrat vprašajmo, zakaj na nivoju države nekje presegamo lastne potrebe, drugje pa ne? Poiskati vzroke oziroma ovire in potem sprejeti ukrepe, ki bodo te ovire odstranili. Seveda tam kjer so možni, kajti samooskrbe pri določenih prehranskih izdelkih (npr. subtropsko ali tropsko sadje) v Sloveniji nikoli ne bomo mogli doseči.

Kar se tiče subvencij pa je rešitev čisto preprosta, vendar pa zlepa ne bo uveljavljena ker je preenostavna in bi množica birokratov ostala brez dela. Namesto subvencij je potrebno spet uvesti premije. Dodatek, ki se izplača na vsak kg prodanega mleka, žita, mesa, solate.... Tam kjer pridelava premajhna se premija nekoliko poveča, da se bolj stimulira pridelovalce, tam kjer so presežki, pa zniža. Enostaven, pa zelo učinkovit ukrep, žal za izvedbo ne potrebuješ množice birokratov, zato, dokler nam gre še kar dobro, tega v praksi ne bomo videli.

kmetovalec je napisal/a:

Kar se tiče subvencij pa je rešitev čisto preprosta, vendar pa zlepa ne bo uveljavljena ker je preenostavna in bi množica birokratov ostala brez dela. Namesto subvencij je potrebno spet uvesti premije. Dodatek, ki se izplača na vsak kg prodanega mleka, žita, mesa, solate.... Tam kjer pridelava premajhna se premija nekoliko poveča, da se bolj stimulira pridelovalce, tam kjer so presežki, pa zniža. Enostaven, pa zelo učinkovit ukrep, žal za izvedbo ne potrebuješ množice birokratov, zato, dokler nam gre še kar dobro, tega v praksi ne bomo videli.

Mislim da v času ko ni problem pridelava temveč prodaja to ni smiselno.
Zakaj bi mi imeli samooskrbo s prašičjem ali pa s pšenico če bi pri prascih le ta bazirala na kupljeni krmi, pšenico pa zaradi različnih dejavnikov težko pridelamo kakovostno.

sebo je napisal/a:

Mislim da v času ko ni problem pridelava temveč prodaja to ni smiselno. Zakaj bi mi imeli samooskrbo s prašičjem ali pa s pšenico če bi pri prascih le ta bazirala na kupljeni krmi, pšenico pa zaradi različnih dejavnikov težko pridelamo kakovostno.

to je dobesedno žaljenje nas prekmurcev oz. ravninskih kmetov (Sicer naša kmetija ni ravninska od slabih 50ha je "samo" 4ha izven OMD). Potem lahko rečemo, da tudi vse kmetije ki nimajo mlečnošti okrog 10000l na laktacijo zapret, ker je preslaba pridelava za samooskrbo...

@Damir pomiri se....očitno nisi spremljal celotne debate, pa misliš da samooskrba pomeni na nivoju države. Samooskrba torej pomeni oskrbeti samega sebe. Tisto kar nas preostalih 99% ljudi misli pa je avtarkija. @Sebo misli, da je brezveze njemu doma krmit prasca za lastno uporabo, ker nima pšenice , da bi prasca nahrano, potem pa krmo mora kupiti, tu pa normalno da ni ekonomike.

sebo je napisal/a:

Ker večji kmetje so že sedaj v slabšem položaju, ko si vodijo knjigovodstvo in so jim subvencije obdavčljiv prihodek (ne me pa držat za besedo tule, mogoče da so kake izjeme , sredstva za investicijo ? )

Jaz sem prvi zato, da uvedemo obvezno knjigovodstvo za vse kmetije, sam pod pogojem, da bo to temeljilo na neki spletni platformi, ki jo bo pripravilo MKO in za kmeta nebo predstavljajo dodatnega strošak - bo brezplačno - ter poenostavljeno, tako da bo vsak ki ima osnovno izobrazbo to počel sam. Računovodstvo je sila enostavno in kot tako je možno spravit na 5 strani a4. Vse ostalo kar poznamo in s čimer se srečujemo trenutno je kompliciranje in birokratizacija.

kmetovalec je napisal/a:

Še enkrat si preberi kaj sem napisal. Zdaj samoskrbo laho definiraš na nivoju družine, kmetije, vasi, občine, pokrajine, države , kontinenta. Na nižji kot si stopnji, težje je doseči samooskrbo. Zato se še enkrat vprašajmo, zakaj na nivoju države nekje presegamo lastne potrebe, drugje pa ne? Poiskati vzroke oziroma ovire in potem sprejeti ukrepe, ki bodo te ovire odstranili. Seveda tam kjer so možni, kajti samooskrbe pri določenih prehranskih izdelkih (npr. subtropsko ali tropsko sadje) v Sloveniji nikoli ne bomo mogli doseči.

Nevem, zakaj kompliciraš z besednimi zvezami ? Še vedno ne razumem v čem se avtarkija, potreba po samooskrbi in tržno kmetijstvo izključujeta? Govorimo o istem pomenu. Mimogrede besedo avtarkija uporabljaš samo ti, medtem ko MKO, vsa javnost, tako strokovna kot laična pa uporablja besedo samooskrba.

kmetovalec je napisal/a:

Kar se tiče subvencij pa je rešitev čisto preprosta, vendar pa zlepa ne bo uveljavljena ker je preenostavna in bi množica birokratov ostala brez dela. Namesto subvencij je potrebno spet uvesti premije. Dodatek, ki se izplača na vsak kg prodanega mleka, žita, mesa, solate.... Tam kjer pridelava premajhna se premija nekoliko poveča, da se bolj stimulira pridelovalce, tam kjer so presežki, pa zniža. Enostaven, pa zelo učinkovit ukrep, žal za izvedbo ne potrebuješ množice birokratov, zato, dokler nam gre še kar dobro, tega v praksi ne bomo videli.

Mimogrede, da se še jaz zapičim v besedo, ki jo uporabljaš - subvencija. Ta oblika državne pomoči je znotraj WTO prepovedna, ker pomeni priviligiranje določenega znotraj trga. Ti pa govoriš o neposrednih plačilih!

In to kar opisuješ so proizvodno vezana plačila, ki pa jih EU vedno bolj ukinja in jih verjetno po letu 2020 sploh več nebo! Dejansko zdaj dobivamo neposredna plačila zaradi ohranjanja krajine, državljanom eu zaračunavamo preko neposrednih plačil lep izgled pokrajine. Hrane je v eu dovolj in z ukrepi kopp dvigamo njeno kvaliteto.

Skratka obrnili so kmetijsko politiko za 360 stopinj od njenih začetkov ko je bilo hrane premalo in slabe kvalitete. Bi pa proizvodno vezanje recimo slovenske zelenjave, ki je po podatkih sursa 37% avtokratska pomenilo priviligiranje slovenskih zelenjadarjave v primerjavi z drugimi zelenjadarji v eu.

Ne strinjam se z tem početjem in sem velik zagovornik proizvodno vezanih plačil v sloveniji in se strinjam z tvojim modelom razdeljevanja denarja. Dejansko imamo X denarja, ki bi ga bilo potrebno razdeliti med Y kmetov. Vse ostalo je služba za agencijo in birokrate na ministrstvu.

Ni vse tako zelo enostavno....
-kdo so največji prejemniki subvencij na EU nivoju?
-kam se v precejšnji meri vrača ta denar?
-kdo vse se pripopa h kmetijskemu denarju?

Ta plačila nobenemu kmetu ne padejo v žep in tam tudi ostanejo, niti se ne akumolirajo kje na Cipru. Enostavno ne moremo dohiteti nemcev in še koga pa ne zato, ker smo mi tako neumni, ampak zato ker izhodišče in temelji niso enaki. Mi se tule dajemo med sabo in otepavamo subvencij, oni naši kolegi tam malo više gor s posestno strukturo 100, 200, 500, 1000, 3000ha pa se nam smejejo!!!

PS: nemški kolega dobi FFS in min.gnojilo za pšenico po cca 10-20% ceneje, pšenico pa proda po vsaj 10% boljši ceni, kot je pri nas. Navajam podatke iz meni bolj bližjega področja, pa verjamem, da je pri drugih panogah podobno.