To je afriško brezrogo govedo.

Kakšne dodatke pa dajete krava pred porodom, da ne obležijo potem, mi smo jim pred leti stiskali ene tube v gobec, sam nevem kok se reče.

harmonkar je napisal/a:

Mene tudi zanima, če bi se splačalo na novo začet ukvarjat z govedorejo. Kosimo 20 ha+še približno toliko bi se jih lahko dobilo od starega ata. Uglavnem smo na 700 m.n.v. in me zanima kako bi kaj na taki višini uspevalo kakšno žito? Koruza mi je vsakič lepo zrastla. Postaviti bi moral nov hlev in sem že razmišljal, da bi postavil lesenega ker bi najceneje prišel skozi. Les bi bil naš. Nagibam pa se v rejo simentalk, ker bi poizkušal imeti dobre mlekarice, ter nato vse bikce ki bi jih skotile, spital ter prodal. Dosedaj smo imeli največ 10 glav vendar je oče začel opuščati dejavnost zaradi bolezni. Škoda se mi zdi, da bi pustil vse skupaj. Sploh ker zgleda, da bomo kmetje kmalu spet začeli pridobivati na pomenu če bo šel svet še naprej tako k vragu =)

Napovedujejo res sila obtetavno, tudi da se bojo kmetje vozili z Lamborginiji- sem bral en intervju s svetovalcem za investicije.
Po drugi strani pa precej veliko podjetje v delni lasti Sorosa (enega najbogatejših zemljanov) prodaja zemljo po rekordnih cenah za Argentino 7.000 $ za ha kupovali so po 700 pred dobrimi desetimi leti.

Imaš tudi nizozemce, ki pravijo da z njihovo tehnologijo, načini reje, obdelave zemlje ni problema prehranit trenutne svetovne populacije.

Tako da najprej se moraš vprašat kaj želiš. V tvojem primeru bi ti svetoval neko ekstenzivno rejo- pašo- po možnosti da se dogovoriš s kakim resnim kmetom. Da ti on upravlja vse skup, ti pa pri tem pomagaš in si delita dobiček.

harmonkar je napisal/a:

Mene tudi zanima, če bi se splačalo na novo začet ukvarjat z govedorejo. Kosimo 20 ha+še približno toliko bi se jih lahko dobilo od starega ata. Uglavnem smo na 700 m.n.v. in me zanima kako bi kaj na taki višini uspevalo kakšno žito? Koruza mi je vsakič lepo zrastla. Postaviti bi moral nov hlev in sem že razmišljal, da bi postavil lesenega ker bi najceneje prišel skozi. Les bi bil naš. Nagibam pa se v rejo simentalk, ker bi poizkušal imeti dobre mlekarice, ter nato vse bikce ki bi jih skotile, spital ter prodal. Dosedaj smo imeli največ 10 glav vendar je oče začel opuščati dejavnost zaradi bolezni. Škoda se mi zdi, da bi pustil vse skupaj. Sploh ker zgleda, da bomo kmetje kmalu spet začeli pridobivati na pomenu če bo šel svet še naprej tako k vragu =)

Hm a veš tist filing k greš za 10 dni na morje pa te boli k**** No če greš v to pol tega ni več! pol si 24/7 365dni u šihtu iz veselice greš max 2 ure za pepelko ker je zu3 treba ustat pa odpravt it in itd... Pri gradnji hleva je tako nikol ni poceni! manj kot manj betona pa železja za armature ne moreš dat...Največji glavobol povzroča pa cena hlevske opreme tako da je lasten les le kapljica u morje ampak vsak € šteje pri teh stvareh... Po zemlji sdodeč imaš potenciala za 80 repov pa da je mal rezerve recimo 60 ker spomladi je fotr najdržji. V vaših koncih uspeva kr vse tk da to se ne rabiš bat prej te bi toča zaje*** Rajši razmišlaj o pitancih ker z kravam se "oženiš" pa teleta pa driske pa neprespane noči. Pač to je enosmerna cesta, ko si v tem ni več povratka...

dromly je napisal/a:

Pri gradnji hleva je tako nikol ni poceni! manj kot manj betona pa železja za armature ne moreš dat...Največji glavobol povzroča pa cena hlevske opreme tako da je lasten les le kapljica u morje ampak vsak € šteje pri teh stvareh....

Ko bomo malo manj udarjeni na beton in železje se bo dalo pa marsikaj tudi brez tega ali vsaj z minimalnim vložkom naredit.

@kmetovalec vem kaj hočete povedat. Lepo se sliši minimalen vložek ampak, ko se govori o gradnji hleva 10k ni nič razen, če kak kozolec zagradiš pa moraš kljub vsemu nekaj z podlago narest ter vodo pripeljat in pregrade in itd... Gradnja je pod alpami najbrž najdražja stvar... Npr. delal smo nadstrešek pa je bilo čez palc zračunan, da bo max 3k ampak seštevek računov v fasciklu je nanesel slabih 5k pa je samo dobrih 70m2 strehe.

sebo je napisal/a:

Torej velika je načeloma zadosti, preostane ti le slabša krma brez koruzne silaže in šrota, da je tele manjše in gibanje, da je krava fit. -seveda ne je zdej držat na sami slami : ) seno prve košnje + travna silaža.

Od kje ti pa to, da bo tele manjše?? To ni pa prav nič res!

dromly je napisal/a:

@kmetovalec vem kaj hočete povedat. Lepo se sliši minimalen vložek ampak, ko se govori o gradnji hleva 10k ni nič razen, če kak kozolec zagradiš pa moraš kljub vsemu nekaj z podlago narest ter vodo pripeljat in pregrade in itd... Gradnja je pod alpami najbrž najdražja stvar... Npr. delal smo nadstrešek pa je bilo čez palc zračunan, da bo max 3k ampak seštevek računov v fasciklu je nanesel slabih 5k pa je samo dobrih 70m2 strehe.

Pri minimalnem vložku sem mislil na vložek železja in betona, ki se pa seveda na koncu vidi tudi v €. Čisto brez betona verjetno res ne bo šlo, vendar je ogromno naših hlevov grajenih kot atomska zaklonišča in je v njih betona nekajkrat preveč.
Tudi pregrade so lahko lesene namesto kovinske, pa še kaj bi se našlo.

Treba je gledat naprej in kot sem že velikokrat rekel, ko gradiš hlev (ali karkoli drugega) misli tudi na to kako ga boš kasneje predeloval in rušil (in seveda pri vrednotenju različnih sistemov gradnje upoštevaj tudi te stroške).

Večina ob gradnji samo razmišlja kako bi bil hlev čimbolj trajen in seveda je temu prilagojena gradnja. V par letih se veliko spremeni in z zabetoniranim hlevom si zabetoniramo tudi svojo bodočnost.
Naj se javi tisti, ki recimo v desetih letih po gradnji hleva ni v njem nič predeloval.

_toni je napisal/a:

sebo je napisal/a: Torej velika je načeloma zadosti, preostane ti le slabša krma brez koruzne silaže in šrota, da je tele manjše in gibanje, da je krava fit. -seveda ne je zdej držat na sami slami : ) seno prve košnje + travna silaža. Od kje ti pa to, da bo tele manjše?? To ni pa prav nič res!

Kake referenc res nimam, niti ne vem koliko obstajajo raziskave v tej smeri.
Načeloma pa ne bi šel nikomur priporočat krmljene koruzne silaže po želji v zadnji tretjini brejosti.

http://digitalcommons.unl.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1213&context=rangebeefcowsymp

tule imaš en eksperiment. Probavali so sicer s slabšo telesno kondicijo, se pravi so telice dejansko stradali- to po mojem ni najbolje.
Je pa zaključek da je pri telicah lažje doseči manjše tele kot pri kravah s slabšo krmo. Seveda imaš potlej lahko problem z naslednjo osemenitvijo.
Razlike niso bile velike par procentov oz 2-5 kg max.


Pa še tale citat ravno paše sem. : )

Although there is no direct evidence to support claims that the high forage/low energy ration is successful in improving transition cow health and performance, there is anecdotal evidence from farmers that suggests cows on such diets have easier calving, better intakes, more consistent body condition at calving, improved general heard health and fewer incidences of metabolic disease (Beever, 2006).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?cmd=HistorySearch&querykey=4

Tale angleški citat seveda 100% drži, vendar nima kakšne velike povezave z velikostjo telet pač pa z debelostjo plemenic. Če je krava debela, bo imela težko telitev, če je suha, bo imela lahko. Seveda preveč suha ne sme biti, ker na višku laktacije (približno 3-4 mesece po telitvi) močno črpa telesne rezerve, ker enostavno ne more pojest toliko, kot je sposobna naredit mleka. Torej je treba najti kompromis in v nobenem primeru delat na manjši masi teleta, ker se ta razlika lahko resno pokaže šele takrat, ko krava res strada. Če bi tako kravo semenil, seveda ne bi bila breja, oz. se še gonila ne bi. Takrat ona sama sebe ohranja. Ko je breja, pa je tele na prvem mestu in organizem vse sile napenja zato, da ohrani naraščaj, krava ima zato pa seveda probleme potem. Pri taki kravi o resni proizvodnji nimaš sploh kaj razmišljat, če bo sploh dočakala še kakšno laktacijo.

V glavnem: teže telet in s tem težavnosti telitve se s prehrano matere pač ne da uravnavat. Pika. Uravnavat je treba kondicijo krave. To je pa NUJNO.