kmetovalec je napisal/a:

Na kakšnem delovnem mestu na Fakulteti pa si zaposlen. Ker imaš v zgornjem zapisu nekaj hudih logičnih napak. Za ostale: toplotna črpalka najprej zrak shladi in ga v drugem krogu segreje (kondenzacijska črpalka). Temperatura je na začetku in koncu enaka. Spremenila se je le vlažnost. Pa če v zaprtem sistemu zrak milijonkrat pelješ skozi toplotno črpalko bo na koncu temperatura še vedno enaka izhodiščni = zunanji.

Na FS sem na delovnem mestu asistent z doktoratom, drugače pa delam v katedri za konstruiranje in razvoj. Ze vrsto let sodelujem s prod.dr.Rajkom Bernikom vodjem katedre za kmetijsko mehanizacijo na BF. Naj naštejem le nekja projektov. Razvoj bočnega trosilca, travniške brane, drobilca orehov, metode za iskanje razvojnih priložnosti kmetij, prodajni avtomati za direktno trženje, razvoj tračnih žag, zdanje leto pa sušilne naprave. Mislim, da se lahko oba strinjava, da glede na kompleksnost v forumu težko predstavimo vso stvar celovito. V prejšnjih odgovorih sem podajal posamezne podatke, za katere se mi je zdelo, da so zanimivi, vsekakor pa razumem, da brez celovitega razumevanja verjetno težko povezati posamezne podatke.
Še nekaj osnov glede energij pri toplotni črpalki. Običajno nas pri toplotni črpalki zanima hladilna energija, iz katere se s pomočjo dovedene električne energije dobimo topltono energijo . Toplotna energija je pa enaka vsoti električne energije in hladilne energije, tako da ne drži, da je temperatura vedno enaka, če miljonkrat peljemo čez toplotno črpalko. To vse imam dokazano z meritvami, ki so bile izvedene na več mestih istočasno. Temperatura s časom raste. Meritve so se izvajale večkrat po 24 ur, zajemanje vrednosti pa je potekalo vsako minuto. So pa še drugi vplivi, ki vplivajo na spremembe temperature.
Želel bi povedati še to, da je vsekakor pametno, da nekdo, ki ima 100 kW peč že doma uporabi to energijo, je pa potrebno tudi razmisliti kaj v končni fazi zeliš imeti - sušiti. Prpravljamo pa tudi članek za amreiško revijo Transaction of Asabe, kjer redno objavljam smoje prispevke iz kmetijstva. Tam bo opisano več.

Lepo, da se sploh še kdo tudi s strojništvom pri nas ukvarja. Bežno sem spremljal tole debato, ki ji pač zaradi drugačne poklicne usmerjenosti težko sledim, pa vendar zanimivo in poučno. Ker pa je moja profesija ekonomija pa tudi kakšno koruzo posušim me "bode" stroškovna učinkovitost tega početja - sušenja koruze z kurilnim oljem, kar mislim, da je prevladujoča praksa v naši deželi. Sam sem že nekoliko brskal v smislu iskanja nekega sistema na lokalne vire (beri sekance), ki bi ob približni enaki učinkovitosti (kapaciteti sušenja/h) pocenili proizvodnjo (beri vsaj razpolovili stroške energenta). Kaj pravi stroka na to? Obstajajo kake relevantne rešitve, ki sem jih morda spregledal? Hvala vnaprej za odgovor.

po moje je vložek v tele sušilnice za mrvo kar dobra naložba. silaže (in krmila) so bolj en drek. mrva je najboljša stvar za govedo (ali paša seveda). mnogocvetne ljuljke se da pridelati na hektar ravno toliko kot koruze po energiji, tako da tudi od koruze niso govedorejci tako odvisni, se da tudi s travo pridelati toliko mleka na hektar kot s koruzo. jaz se bom tudi usmeril bolj na lucerno/črno deteljo in mnogocvetno ljuljko, silaže pa ne bo več kaj dosti pri nas.

@kravica liska
Verjamem in zaupam tvoji kompetenci, verjetno pa nebi bilo odveč da bi kakšen članek objavil tudi v kaki slovenski reviji. Saj vem da moraš na leto nabrati toliko in toliko objav v 'strokovnih revijah'... Mislim, da je prav da se znanje prenaša v prakso, drugače je tako znanje le mrtva črka na papirju objavljena v reviji, katere glavni namen je, da doseže čim večji 'impact factor'. Že tako ali tako imamo na naših fakultetah preveč kvazi profesorjev, asistentov, tehničnih sodelavcev, laborantov, raziskovalcev in ostalih znanstvenikov, ki kar prekipevajo od znanja, človek bi mislil da bo v vsakem kmetovalcu, drobnici, kmečkem glasu, itd. polno prispevkov domače stroke, pa nažalost od tega znanja do ljudi pridejo le drobtinice.

@logpop
Če lahko malo bolj razložiš, zakaj je silaža za en drek??

PS: Malo off topic vse skupaj pa vseeno v razmislek.

silaža se rada kvari, pa tudi če je dobra ima živina najraje od vsega mlado mrvo in svežo travo. oni že vedo, kaj je zdravo za njih.

WeekEnd kmet je napisal/a:

Lepo, da se sploh še kdo tudi s strojništvom pri nas ukvarja. Bežno sem spremljal tole debato, ki ji pač zaradi drugačne poklicne usmerjenosti težko sledim, pa vendar zanimivo in poučno. Ker pa je moja profesija ekonomija pa tudi kakšno koruzo posušim me "bode" stroškovna učinkovitost tega početja - sušenja koruze z kurilnim oljem, kar mislim, da je prevladujoča praksa v naši deželi. Sam sem že nekoliko brskal v smislu iskanja nekega sistema na lokalne vire (beri sekance), ki bi ob približni enaki učinkovitosti (kapaciteti sušenja/h) pocenili proizvodnjo (beri vsaj razpolovili stroške energenta). Kaj pravi stroka na to? Obstajajo kake relevantne rešitve, ki sem jih morda spregledal? Hvala vnaprej za odgovor.

si se slučajno kaj zanimal, da bi kuril na koruzni oklasek kateri je stranski produkt pri žetvi koruze in ostane na njivi. Pri nas so začeli letos nekateri kmetje z zbiranjem teh oklaskov pa pravijo da daje toploto ko hudč.

Oklaske (rucke pri nas) smo seveda od nekdaj kurili. Ne vem pa, če bi goreli takoj isto "sezono" -torej, da danes žanješ in takoj kuriš v sušilnici. To ne znam oceniti. Mi smo kurili, ko smo posušene storže oluščili zrnja. Takrat gorijo skoraj kot časopisni papir, vendar za manj pepela.

kravica liska je napisal/a:

S tem, da se ne splača sušiti več kot 30% seno se ne strinjam. Sam imam sušilnico za bale in za reinfuzo na toplotno črplako. na sušilnico vozimo isti dan kot kosimo. Naša Lucerna ima med 5,5 in 5,6 NEL energije in cca 21 % beljakovin ter 50% beta karotena. .

Tisto o 30% sem prilepil po hitri analizi prebranih člankov
(ameri imajo ponavadi kar prav ko pridemo do stroškovnih plati proizvodnje)
in za neko normalno proizvodnjo najbrž kar drži.

Seveda za neko butično proizvodnjo- prodaja senenega mleka kot navajaš, je ekonomika malo drugačna in če si po profesiji še strojnik je to še tolika bolj zanimivo iz raziskovalno/tehničnega vidika.

Koliko te je stala naložba strojnih delov (črpalka, kanali ) brez zidarskih del in kako zmogljivost ima ?

kravica liska je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Na kakšnem delovnem mestu na Fakulteti pa si zaposlen. Ker imaš v zgornjem zapisu nekaj hudih logičnih napak. Za ostale: toplotna črpalka najprej zrak shladi in ga v drugem krogu segreje (kondenzacijska črpalka). Temperatura je na začetku in koncu enaka. Spremenila se je le vlažnost. Pa če v zaprtem sistemu zrak milijonkrat pelješ skozi toplotno črpalko bo na koncu temperatura še vedno enaka izhodiščni = zunanji. Na FS sem na delovnem mestu asistent z doktoratom, drugače pa delam v katedri za konstruiranje in razvoj. Ze vrsto let sodelujem s Še nekaj osnov glede energij pri toplotni črpalki. Običajno nas pri toplotni črpalki zanima hladilna energija, iz katere se s pomočjo dovedene električne energije dobimo topltono energijo . Toplotna energija je pa enaka vsoti električne energije in hladilne energije, tako da ne drži, da je temperatura vedno enaka, če miljonkrat peljemo čez toplotno črpalko. To vse imam dokazano z meritvami, ki so bile izvedene na več mestih istočasno. Temperatura s časom raste. Meritve so se izvajale večkrat po 24 ur, zajemanje vrednosti pa je potekalo vsako minuto. So pa še drugi vplivi, ki vplivajo na spremembe temperature. z kmetijstva. Tam bo opisano več.

Sem šel še enkrat prebrat in tule se moram strinjat s kmetovalcem, če boš stalno vodil isti zrak čez toplotno črpalko ne boš dosegal višjih temperatur. To bi bil že več kot ...
Nisem strojnik vendar menim, da višanje temperature, ki si ga dobil v praktičnem poizkusu ni nasledek delovanja toplotne črpalke, vendar čisto biološki razlog- pregrevanje sena (o tem lahko pove kaj več kak agronom) zato se tudi ustavi T pri nekje 4o, če ne bi ventiliral bi se ti seno v končni fazi vžgalo.
Če že omenjaš toplotno črpalko kot vir segrevanja v zaprtem krogu bi moral računat še na toplotne izgube prek sten sušilnice.

Še eno vprašanje kaj če bi v teoriji razvlaževal zrak s toplotno črpalko in ga potlej dogreval s pečjo na sekance oz. obratno je to izvedljivo oz. smiselno.

Kolikor razumem delovanje tvoje sušilne se je del toplote, ki jo ti pripisuješ črpalki sproduciral v samem senu in s tem zmanjšal njegovo energetsko vrednost.

Če pogledam po tehle virih
- http://www.govedo.si/files/jozev/lucerna_v_prehrani_krav_molznic.pdf
- http://www.lj.kgzs.si/Portals/1/Kljuc%20uspeha.pdf
- http://www.lj.kgzs.si/Portals/1/Kljuc%20uspeha.pdf

Je max za lucerno 5,5-6 mj/kg NEL sedaj ali si res dobro posušil ali pa je bil že vhodni substrat nadpovprečen. Da je tvoje seno zelo dobro ne dvomim, zanima pa me kaka je bila energetska vrednost ob košnji in ob baliranju- tako bi vedel kake so izgube in ali je del izgub šel za pregrevanje sena (višanje T ob sušenju s toplotno črpalko)


" Dodatno sušenje od 45% na 30% pa s toplotno črpalko za 3000 kg suhe snovi stane cca 39 €."
- se pravi cca 13 € za 15%/tono ali 26 € iz 45 % na skladiščnih 15% oz drugače 30 € po toni SS

Če vzamem zgornji vir je vrednost na tleh sušene lucerne cca 4,7 MJ/kgSS ali cca 15-20 % slabše od tvoje.

Citiram:

vendar čisto biološki razlog- pregrevanje sena (o tem lahko pove kaj več kak agronom) zato se tudi ustavi T pri nekje 4o, če ne bi ventiliral bi se ti seno v končni fazi vžgalo.

Rastline in mikroorganizmi porabljajo OH in kisik, tvorijo pa se C02+H20+energija v obliki toplote. To se dogaja v balah ki niso dovolj suhe in na sušilne naprave dajemo prav takšne bale.