Vem, da krmila stanejo in da je verjetnost, da bi se sploh kaj pocenila skoraj nična. Pravzaprav sem prej hotel poudarit, da so beljakovine tisto kar je in bo najdražje. Sanje marsikaterega zemljana so jesti meso in mleko. Za konkurenčno pridelavo teh živil so pa potrebne prave beljakovine, ki jih ni neomejno. Zato bo vse bolj pomembno koliko beljakovin si bo kdo znal zagotoviti iz lastne pridelave in skladiščenja. "Brez beljakovin pa mleka in mesa ne bo". Rejec lahko pričakuje ekonomske rezultate le na način, da krmi svoje živali tako, da so zdrave, ker le zdrave živali lahko izrazijo svojo genetsko zasnovo. Sušenje sena s sušilnicami, takimi ali drugačnimi, je zagotovo korak naprej. Boljša kot je sušilnica, boljšo krmo si lahko obetamo.
Prednost kondenzacijske sušilnice vidim v tem, da se, ko se zrak ohladi, odstrani vlaga, taisti suh zrak pa se potem segreje, da pobere čimveč vlage iz stoga ali bale. Verjetno je to energetsko precej bolj učinkovito kot le segrevanje zraka s sekanci. Tudi poleti je večkrat vreme tako, da je relativna zračna vlaga tudi čez dan visoka, kaj šele ponoči. In če tak zrak le segrejemo smo bolj malo naredili.

Dodatna prednost mrve je tudi to, da na tak način prenesemo manj klostridijev v jasli živali.


Pred 15 leti, ko smo gradili sušilnico je cenovno gledano prišel v poštev le ventilator. Potem sem večkrat razmišljal (o stroških še nikoli dovolj točno ) o sončni strehi s katero bi povečali učinkovitost v dneh, ko sta zrak in vreme ugodna za sušenje.

LP

SimonKR je napisal/a:

Vem, da krmila stanejo in da je verjetnost, da bi se sploh kaj pocenila skoraj nična. Pravzaprav sem prej hotel poudarit, da so beljakovine tisto kar je in bo najdražje. Sanje marsikaterega zemljana so jesti meso in mleko. Za konkurenčno pridelavo teh živil so pa potrebne prave beljakovine, ki jih ni neomejno. Zato bo vse bolj pomembno koliko beljakovin si bo kdo znal zagotoviti iz lastne pridelave in skladiščenja. "Brez beljakovin pa mleka in mesa ne bo". Rejec lahko pričakuje ekonomske rezultate le na način, da krmi svoje živali tako, da so zdrave, ker le zdrave živali lahko izrazijo svojo genetsko zasnovo. Sušenje sena s sušilnicami, takimi ali drugačnimi, je zagotovo korak naprej. Boljša kot je sušilnica, boljšo krmo si lahko obetamo. Prednost kondenzacijske sušilnice vidim v tem, da se, ko se zrak ohladi, odstrani vlaga, taisti suh zrak pa se potem segreje, da pobere čimveč vlage iz stoga ali bale. Verjetno je to energetsko precej bolj učinkovito kot le segrevanje zraka s sekanci. Tudi poleti je večkrat vreme tako, da je relativna zračna vlaga tudi čez dan visoka, kaj šele ponoči. In če tak zrak le segrejemo smo bolj malo naredili. LP

Tu pa nimaš prav. Toplotna črpalka najprej zrak ohladi, da se vlaga kondenzira in izloči, potem pa ga segreje in mu s tem zniža relativno vlažnost. Isto dosežemo, če zrak za enako temperaturo segrejemo: relativna vlažnost se mu enako zniža. Torej je v dežju in ponoči povsem enako možno doseči z dogrevanjem enako sušilno sposobnost zraka, kot z odvlaževanjem s toplotno črpalko. Energetsko je toplotna črpalka sicer učinkovitejša(za dva do trikrat), vendar pa potrebuje veliko bolj kakovostno energijo (električno), če bi gledali finančno je za veliko večino kmetij, ki imajo lastne sekance, dogrevanje zraka bolj gospodarno. Sploh če peč že imajo in potrebujejo samo dovolj velik izmenjevalnik toplote (radiator) in nekaj toplovoda od peči do sušilne.

kmetovalec je napisal/a:

Tu pa nimaš prav. Toplotna črpalka najprej zrak ohladi, da se vlaga kondenzira in izloči, potem pa ga segreje in mu s tem zniža relativno vlažnost. Isto dosežemo, če zrak za enako temperaturo segrejemo: relativna vlažnost se mu enako zniža. Torej je v dežju in ponoči povsem enako možno doseči z dogrevanjem enako sušilno sposobnost zraka, kot z odvlaževanjem s toplotno črpalko. Energetsko je toplotna črpalka sicer učinkovitejša(za dva do trikrat), vendar pa potrebuje veliko bolj kakovostno energijo (električno), če bi gledali finančno je za veliko večino kmetij, ki imajo lastne sekance, dogrevanje zraka bolj gospodarno. Sploh če peč že imajo in potrebujejo samo dovolj velik izmenjevalnik toplote (radiator) in nekaj toplovoda od peči do sušilne.

Kmetovalec, tukaj pa delno ti nimaš prav. Po termodinamskih zakonih je sposobnost zraka za vezavo vode v obliki vodne pare večja pri višji temperaturi glede na enako zračno vlago. Osnovni problem sekancev je dogrevanje ponoci in v hladnih deževnih dnevih. Še posebej to velja za prvo, četrto oziroma tretjo košnjo saj je sušenje na prostem najtežje, noči pa so še oziroma že hladne. Glede na lastne izkušnje sušilnica začne dobro delati, ko je temperatura izhodnega zraka iz bal cca 25 °C, vhodna temperatura pa se giblje okrog 40°C. Vlažnost v komori z balami ali komori z reinfuzo pa je med 90 in 96%. Bistvo ni samo v dogrevanju zraka ampak v dvigu temperature celotnega krogotoka zraka na določeno temperaturo. Pri sekancih pa je tudi prisoten problem rekondenzacije. Seveda pa mora biti krma posušena pri takšnem načinu v 60-ih urah, drugače nastopi nevarnost tvorjenja plesni, gob....

kravica liska je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Tu pa nimaš prav. Toplotna črpalka najprej zrak ohladi, da se vlaga kondenzira in izloči, potem pa ga segreje in mu s tem zniža relativno vlažnost. Isto dosežemo, če zrak za enako temperaturo segrejemo: relativna vlažnost se mu enako zniža. Torej je v dežju in ponoči povsem enako možno doseči z dogrevanjem enako sušilno sposobnost zraka, kot z odvlaževanjem s toplotno črpalko. Energetsko je toplotna črpalka sicer učinkovitejša(za dva do trikrat), vendar pa potrebuje veliko bolj kakovostno energijo (električno), če bi gledali finančno je za veliko večino kmetij, ki imajo lastne sekance, dogrevanje zraka bolj gospodarno. Sploh če peč že imajo in potrebujejo samo dovolj velik izmenjevalnik toplote (radiator) in nekaj toplovoda od peči do sušilne. Kmetovalec, tukaj pa delno ti nimaš prav. Po termodinamskih zakonih je sposobnost zraka za vezavo vode v obliki vodne pare večja pri višji temperaturi glede na enako zračno vlago. Osnovni problem sekancev je dogrevanje ponoci in v hladnih deževnih dnevih. Še posebej to velja za prvo, četrto oziroma tretjo košnjo saj je sušenje na prostem najtežje, noči pa so še oziroma že hladne. Glede na lastne izkušnje sušilnica začne dobro delati, ko je temperatura izhodnega zraka iz bal cca 25 °C, vhodna temperatura pa se giblje okrog 40°C. Vlažnost v komori z balami ali komori z reinfuzo pa je med 90 in 96%. Bistvo ni samo v dogrevanju zraka ampak v dvigu temperature celotnega krogotoka zraka na določeno temperaturo. Pri sekancih pa je tudi prisoten problem rekondenzacije. Seveda pa mora biti krma posušena pri takšnem načinu v 60-ih urah, drugače nastopi nevarnost tvorjenja plesni, gob....

Ne razumem kaj si hotel povedati?
Seveda veljajo zakoni termodinamike in to sem tudi jaz napisal. Za tiste, ki se jih niso učili samo poenostavitev.
Imamo zrak z določeno relativno vlažnostjo in temperaturo recimo 20 stopinj. Zdaj imamo pri dosuševanju dve možnosti:
1. z uporabo toplotne črpalke zrak najprej ohladimo na 10 stopinj, ker se sposobnost zraka za vezavo vodne pare pri nižjih temperaturah zniža, se prekomerna vlaga izloči v obliki kondenziranih kapljic vode. Ko tako "osušeni" zrak na drugi strani toplotna črpalka spet ogreje na prvotno termperaturo se mu poveča kapaciteta za sprejem vode (oz zniža relativna vlažnost) za toliko, kolikor vode je bilo izločene med "hlajenjem". Teoretično za to ne bi bilo potrebno nobene energije saj se energija samo "prestavlja" z ene strani črpalke na drugo, ker pa v naravi brez izgub ne gre je seveda za delovanje toplotne črpalke potrebna določena energija.
2. z uporabho dogrevanja zraka s sekanci (ali kakšnim drugim virom energije) pa začetno temperaturo zraka dvignemo recimo za 10 stopinj (na 30 stopinj) in ker je zmogljivost zraka za sprejem vlage pri višjih temperaturah višja, se za približno enako poveča sposobnost zraka za odvzem vlage iz dosuševane snovi (oz. zniža relativna vlažnost zraka.) .
Tu pa je potrebno tudi po teoriji dovajati energijo za segrevanje zraka. V praksi približno 2-3 krat več kot je uporabi toplotna črpalka, je pa seveda ta energija nekajkrat cenejša.
Ali dežuje, je noč ali bolj hladno, na spremembo sposobnosti zraka za sprejem vode ne pri prvem , niti pri drugem postopku ne vpliva, saj je pomembna relativna sprememba vlažnosti oz. temperature. To pa je možno doseči z obema sistemoma.

Odgovor Kmetovalcu:

Drži opis je pravilen toda poanta je samo v tem kakšna je vhodna temperatura. Razlikuje se od primera do primera. Izkoristek toplotni črpalk se giblje med 4 in 4,8, torej dobite za vložen kilovat električne energije 4 do 4,8 kW hladilne moči in in 5 do 5,8 kW toplotne moči. Če računate samo toplotno moč pridete nekje na isto s ceno, potrebno pa je upoštevati, da dovajate tudi hladilno moč Tisto kar hočem poveati je, da pri toplotni črpalki obratujete v višjem temperaturnem področju, pri dogrevanju s sekanci pa morate vedno izkoriščati kot izhorišče zunanji zrak, ki pa je praviloma v nočeh hladen , prav tako pa v dežju. jaz sem letos sušil lucerno pri 10 stopnijah celzijah zunanje temperature in dežju. Vidim, da ste tehnik in glede na to da sem tudi jaz Vas vabim, da si pridete ogledati in lahko še kakšno rečeva pri sami mašini kako in kaj. Letos smo testirali sušenje lucerne, kjer smo skupaj z KIS in dr. Verbičem izvedli tudi meritve kvalitete, ki pa so pokazale dobre rezultate.

kravica liska je napisal/a:

Odgovor Kmetovalcu: Drži opis je pravilen toda poanta je samo v tem kakšna je vhodna temperatura. Razlikuje se od primera do primera. Izkoristek toplotni črpalk se giblje med 4 in 4,8, torej dobite za vložen kilovat električne energije 4 do 4,8 kW hladilne moči in in 5 do 5,8 kW toplotne moči. Če računate samo toplotno moč pridete nekje na isto s ceno, potrebno pa je upoštevati, da dovajate tudi hladilno moč Tisto kar hočem poveati je, da pri toplotni črpalki obratujete v višjem temperaturnem področju, pri dogrevanju s sekanci pa morate vedno izkoriščati kot izhorišče zunanji zrak, ki pa je praviloma v nočeh hladen , prav tako pa v dežju. jaz sem letos sušil lucerno pri 10 stopnijah celzijah zunanje temperature in dežju. Vidim, da ste tehnik in glede na to da sem tudi jaz Vas vabim, da si pridete ogledati in lahko še kakšno rečeva pri sami mašini kako in kaj. Letos smo testirali sušenje lucerne, kjer smo skupaj z KIS in dr. Verbičem izvedli tudi meritve kvalitete, ki pa so pokazale dobre rezultate.

Tole je precej zmedeno. V obeh primerih delaš s temperaturo zunajnega zraka. Pri toplotni črpalki ga najprej ohladiš in potlej nazaj segreješ. Tudi če imaš zaprt sistem in na toplotno črpalko vodiš zrak iz dosuševalne, je na koncu tempraturna razlika enaka 0. Pri dogrevanju pa zunanji zrak segreješ in je povsem nepomembno kakšna je temperatura (in vlažnost) zunaj. Konec koncev je lahko zunaj tudi minus, pa boš z dogretim zrakom vseeno lahko sušil. Toplotna črpalka pa bo takrat težko dosegla pameten izkoristek.
Nikjer ne pravim, da se s toplotno črpalko in razvlaževanjem ne da doseči dobrih rezultatov, ali da bi bila kakovost mrve slaba. Trdim le, da je učinek približno enak, poraba energije je res pri dogrevanju višja, vendar je običajno cena te energije veliko nižja, kot pa elektrike potrebne za pogon toplotne črpalke. Ravno tako je za dogrevanje potrebna precej manjša investicija (ob predpostavki, da peč na sekance na kmetiji že imamo in jo v poletnem času izkoristimo še za dosuševanje.
Občutek imam, da v svojih razmišljanjih vseskozi delaš primerjavo med toplotno črpalko in dosuševanjem s hladnim zrakom, ki pa dejansko pri nizkih temperaturah in veliki vlažnosti zraka ni možno.

kmetovalec je napisal/a:

Tole je precej zmedeno. V obeh primerih delaš s temperaturo zunajnega zraka. Pri toplotni črpalki ga najprej ohladiš in potlej nazaj segreješ. Tudi če imaš zaprt sistem in na toplotno črpalko vodiš zrak iz dosuševalne, je na koncu tempraturna razlika enaka 0. Pri dogrevanju pa zunanji zrak segreješ in je povsem nepomembno kakšna je temperatura (in vlažnost) zunaj. Konec koncev je lahko zunaj tudi minus, pa boš z dogretim zrakom vseeno lahko sušil. Toplotna črpalka pa bo takrat težko dosegla pameten izkoristek. Nikjer ne pravim, da se s toplotno črpalko in razvlaževanjem ne da doseči dobrih rezultatov, ali da bi bila kakovost mrve slaba. Trdim le, da je učinek približno enak, poraba energije je res pri dogrevanju višja, vendar je običajno cena te energije veliko nižja, kot pa elektrike potrebne za pogon toplotne črpalke. Ravno tako je za dogrevanje potrebna precej manjša investicija (ob predpostavki, da peč na sekance na kmetiji že imamo in jo v poletnem času izkoristimo še za dosuševanje. Občutek imam, da v svojih razmišljanjih vseskozi delaš primerjavo med toplotno črpalko in dosuševanjem s hladnim zrakom, ki pa dejansko pri nizkih temperaturah in veliki vlažnosti zraka ni možno.

Rad bi povedal (ampak me očitno ne razumete) da ni primerljivo sušenje v zaprtem krogu z sušenjem brez kroženja in da ima temperatura še kako velik vpliv na sposobnost odvzete vlage. Vzemite h-x diagram in primerjajte med seboj različna stanja. 28 kW peč na sekance vam 20000 m3/h zraka ogreje iz 12 na 15,7 in iz 85% vlažnosti na 66%. To je temperatura zunanjega zraka. Vi obratujete pri vhodnem zunanjem zraku 12 °C, toplotna pa v nekja urad doseže vhodno temperaturo več kot 20°C ter se dviga nato do 30°C. Da ne bo pomote, grelno število COP se tudi pri nižjih temperaturah giblje med 4 in 4,8 kar predstavlja izkoristek toplotne. Sedaj pa poglejte v h-x diagram in ugotovite, kakšna je kapaciteta odvzema vode pri 20, 30 in 40 stopinjah celzija in 30% vlažnosti. Vabim pa vas, da se oglasite pri meni na kmetiji ali na Fakulteti za strojništvo kjer sem zaposlen, pa lahko skupaj pregledava kaj je in kaj ni. Ni pa sušenje tako enostavno in je še marsikaj odprtega in nedorečenega. Če hočete kvalitetno in hitro sušiti rabite cca 100 kW toplotne in 80 kW hladilne moči. Iz Slovenije sta poznana dva primera kondenzacijskih sušilnic za bale. Nekdo mislim da iz okolice Grosuplja je postavil sušilnico za bale na Biotehniškem centru v Naklem in ni delovalo. Prav tako ima Gros postavljeno nekje v Kranju in prav tako ne deluje, tako da to ni tako trivialno. Moja je od Thermo dynamic-a in deluje. Je pa tukaj še precej za raziskat in kej sem po osnovi strojnik in imam kmetijo sem to v prejšnjem letu tudi počel. To kar vam govorim je narejeno na podlagi meritev delovanja sušilne naprave.

Zanimiva debata. Imam samo eno vmesno - o 28 kW peči jetu škoda govorit. Pod 100 kW je za neko resno kmetijo (od 10 ha naprej) nesmiselno razmišljat. Potem je pa tu spet vprašanje ekonomičnosti. No - Biderjevo peč dobiš za solidno ceno. Kakšno Froling ali KWB pa težko. Tu je po mojem mnenju smiselno uporabljati samo dogrevanje v primeru, ko pozimi peč na polno kuriš in potem prodajaš toploto. Potem si pa zmagal. V primeru če imaš samo za sušenje trave, pa se splača kondenzacija.

kravica liska je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Tole je precej zmedeno. V obeh primerih delaš s temperaturo zunajnega zraka. Pri toplotni črpalki ga najprej ohladiš in potlej nazaj segreješ. Tudi če imaš zaprt sistem in na toplotno črpalko vodiš zrak iz dosuševalne, je na koncu tempraturna razlika enaka 0. Pri dogrevanju pa zunanji zrak segreješ in je povsem nepomembno kakšna je temperatura (in vlažnost) zunaj. Konec koncev je lahko zunaj tudi minus, pa boš z dogretim zrakom vseeno lahko sušil. Toplotna črpalka pa bo takrat težko dosegla pameten izkoristek. Nikjer ne pravim, da se s toplotno črpalko in razvlaževanjem ne da doseči dobrih rezultatov, ali da bi bila kakovost mrve slaba. Trdim le, da je učinek približno enak, poraba energije je res pri dogrevanju višja, vendar je običajno cena te energije veliko nižja, kot pa elektrike potrebne za pogon toplotne črpalke. Ravno tako je za dogrevanje potrebna precej manjša investicija (ob predpostavki, da peč na sekance na kmetiji že imamo in jo v poletnem času izkoristimo še za dosuševanje. Občutek imam, da v svojih razmišljanjih vseskozi delaš primerjavo med toplotno črpalko in dosuševanjem s hladnim zrakom, ki pa dejansko pri nizkih temperaturah in veliki vlažnosti zraka ni možno. Rad bi povedal (ampak me očitno ne razumete) da ni primerljivo sušenje v zaprtem krogu z sušenjem brez kroženja in da ima temperatura še kako velik vpliv na sposobnost odvzete vlage. Vzemite h-x diagram in primerjajte med seboj različna stanja. 28 kW peč na sekance vam 20000 m3/h zraka ogreje iz 12 na 15,7 in iz 85% vlažnosti na 66%. To je temperatura zunanjega zraka. Vi obratujete pri vhodnem zunanjem zraku 12 °C, toplotna pa v nekja urad doseže vhodno temperaturo več kot 20°C ter se dviga nato do 30°C. Da ne bo pomote, grelno število COP se tudi pri nižjih temperaturah giblje med 4 in 4,8 kar predstavlja izkoristek toplotne. Sedaj pa poglejte v h-x diagram in ugotovite, kakšna je kapaciteta odvzema vode pri 20, 30 in 40 stopinjah celzija in 30% vlažnosti. Vabim pa vas, da se oglasite pri meni na kmetiji ali na Fakulteti za strojništvo kjer sem zaposlen, pa lahko skupaj pregledava kaj je in kaj ni. Ni pa sušenje tako enostavno in je še marsikaj odprtega in nedorečenega. Če hočete kvalitetno in hitro sušiti rabite cca 100 kW toplotne in 80 kW hladilne moči. Iz Slovenije sta poznana dva primera kondenzacijskih sušilnic za bale. Nekdo mislim da iz okolice Grosuplja je postavil sušilnico za bale na Biotehniškem centru v Naklem in ni delovalo. Prav tako ima Gros postavljeno nekje v Kranju in prav tako ne deluje, tako da to ni tako trivialno. Moja je od Thermo dynamic-a in deluje. Je pa tukaj še precej za raziskat in kej sem po osnovi strojnik in imam kmetijo sem to v prejšnjem letu tudi počel. To kar vam govorim je narejeno na podlagi meritev delovanja sušilne naprave.

Na kakšnem delovnem mestu na Fakulteti pa si zaposlen. Ker imaš v zgornjem zapisu nekaj hudih logičnih napak. Za ostale: toplotna črpalka najprej zrak shladi in ga v drugem krogu segreje (kondenzacijska črpalka). Temperatura je na začetku in koncu enaka. Spremenila se je le vlažnost. Pa če v zaprtem sistemu zrak milijonkrat pelješ skozi toplotno črpalko bo na koncu temperatura še vedno enaka izhodiščni = zunanji.

_toni je napisal/a:

Zanimiva debata. Imam samo eno vmesno - o 28 kW peči jetu škoda govorit. Pod 100 kW je za neko resno kmetijo (od 10 ha naprej) nesmiselno razmišljat. Potem je pa tu spet vprašanje ekonomičnosti. No - Biderjevo peč dobiš za solidno ceno. Kakšno Froling ali KWB pa težko. Tu je po mojem mnenju smiselno uporabljati samo dogrevanje v primeru, ko pozimi peč na polno kuriš in potem prodajaš toploto. Potem si pa zmagal. V primeru če imaš samo za sušenje trave, pa se splača kondenzacija.

Jasno, da ne boš nabavljal peči samo za sušenje. Pač peč, ki jo imaš za ogrevanje pozimi, v poletnem času izkoristiš za dosuševanje. Potrebno je le toplovod do sušilne in pa radiator pred (ali za) ventilatorjem.Res pa so potrebe dokaj velike. Za dvig temperature zraka za 1 stopinjo C je pri pretoku 10.000 m3 na uro potrebno cca 3,5 kW. Torej bi za dogretje za 10 stopinj (Pri manj učinek sušenja verjetno ne bo pokril stroškov) potrebujemo odvzem 35 kw na radiatorju. Peč z okoli 50-70 kW, ki je običajna na kmetijah, bi zadoščala za hkratno sušenje 10 bal.