deželan je napisal/a:

bale sušit je rentabilno samo z pomočjo toplotne črpalke . !!

Kaj pa na ogrevan zrak? Biomase je po kmetijah na voljo kar precej...kakšni bi bili minusi takšnega sistema po tvojem?
lp

Ja saj s toplotno črpalko se ogreva najprej zrak, potem pa se ta zrak vpihuje naprej.

Toplotna črpalka ima predvsem funkcijo razvlaževanja zraka. Če bi bila samo za ogrevanje, ne bi bilo tam toplotne črpalke, ampak samo peč, ki bi ogrevala zrak.

js bi rad sušilnico naredil s čimmanjšimi stroški, peč in turbino že imam. Toplotna črpalka bi v mojem primeru bila velik % stroškov. Bi pa rad videl če kje tak sistem že laufa in ČE laufa. Na koroškem je baje en sistem na sekance, okolica Prevalj, samo MENDA ni to to. Kolikšna je pa največja temperatura zraka, ki ga lahko dovajaš v kanal, da ne uničimo beljakovin v mrvi? Glede vlage v zraku je pa tako, ravno v dežju tudi ne bi bilo treba sušit. V takem vremenu tudi na travnik ne moreš da bi bale nardiu. Pa še to me zanima, recimo za lucerno. Do kakšne vlažnosti jo je smiselno na travniku posušit?

nejc je napisal/a:

js bi rad sušilnico naredil s čimmanjšimi stroški, peč in turbino že imam. Toplotna črpalka bi v mojem primeru bila velik % stroškov. Bi pa rad videl če kje tak sistem že laufa in ČE laufa. Na koroškem je baje en sistem na sekance, okolica Prevalj, samo MENDA ni to to. Kolikšna je pa največja temperatura zraka, ki ga lahko dovajaš v kanal, da ne uničimo beljakovin v mrvi? Glede vlage v zraku je pa tako, ravno v dežju tudi ne bi bilo treba sušit. V takem vremenu tudi na travnik ne moreš da bi bale nardiu. Pa še to me zanima, recimo za lucerno. Do kakšne vlažnosti jo je smiselno na travniku posušit?

Najprej se je treba vsest in naredit izračun postavitev sistema+ tekoči stroški in če nimaš na voljo res poceni energenta ali pa posebne proizvodnje (direktna prodaja, dodatek za kakovost) je tole prej ne kot ja.
Zadnjič sem šel malo prebirat po netu in je največkrat omenjeno kot smiselno dosuševanje le seno z manj kot 30% vlage.
Zanimivo je mogoče še za tiste kmete, ki kmetujejo na absolutnem travinju in nimajo njiv oz. je višja nadmorska višina in s tem težje/daljše sušenje na tleh.
Zanimiv problem, ki sem ga zasledil pri vseh člankih je bil presuševanje plasti, ki so bližje izvoru zraka/toplote.

http://www.omafra.gov.on.ca/english/engineer/facts/11-023.htm

http://ebookbrowse.com/artificial-drying-of-big-square-bale-hay-pdf-d226922581

nejc je napisal/a:

js bi rad sušilnico naredil s čimmanjšimi stroški, peč in turbino že imam. Toplotna črpalka bi v mojem primeru bila velik % stroškov. Bi pa rad videl če kje tak sistem že laufa in ČE laufa. Na koroškem je baje en sistem na sekance, okolica Prevalj, samo MENDA ni to to. Kolikšna je pa največja temperatura zraka, ki ga lahko dovajaš v kanal, da ne uničimo beljakovin v mrvi? Glede vlage v zraku je pa tako, ravno v dežju tudi ne bi bilo treba sušit. V takem vremenu tudi na travnik ne moreš da bi bale nardiu. Pa še to me zanima, recimo za lucerno. Do kakšne vlažnosti jo je smiselno na travniku posušit?

Pogostokrat so pričakovanja (in obljube prodajalcev) prevelike, potem pa smo razočarani, čeprav sistem normalno deluje. V praksi ni problema z beljakovinami zaradi pregrevanja. Ker potrebujemo velike količine zraka je tega težko segreti za kaj več kot 5-10 stopinj, kar pa še nima neugodnega učinka na beljakoivne. Je pa drug problem: zaardi višje temperature se plesni veliko hitreje razvijajo, zato mora biti sušenje končano v krajšem času, kot pa pri klasičnem hladnem dosuševanju. Res pa dosuševanje lahko poteka tudi ponoči ali pa v slabem vremenu.
Lucerna je problematična ker je ogromna razlika v hitrosti sušenja med listi in stebli. Običajno so listi že popolnoma suhi (in drobljivi) čeprav je povprečna vlažnost rastline še nad 50%. Tako je skoraj nujno uporabiti gnetilnik (na valje!), da se pospeši hitrost sušenja stebel in bomo tudi pri povprečni vlažnosti 35-40 % ob spravilu na sušilno ohranili večino listov.

S tem, da se ne splača sušiti več kot 30% seno se ne strinjam. Sam imam sušilnico za bale in za reinfuzo na toplotno črplako. na sušilnico vozimo isti dan kot kosimo. Naša Lucerna ima med 5,5 in 5,6 NEL energije in cca 21 % beljakovin ter 50% beta karotena.

Naj razložim, zakaj se splača sušiti tudi 45% vlažno. pri spravilu 45% ali 50% vlažnega sena imate cca 5% manj izgub zaradi drobljenja kot spravilo pri 30% - FATBerichte - Švica. 5% pomeni pri cca 3000 kg suhe snovi na ha na košnjo - torej izgubimo 150 kg sena z energijsko vrednostjo (NEL) 6,3 MJ/kg suhe snovi skupaj znese 945 MJ. Mimogrede seno sušeno s toplotno črpalko in seveda pravočasno košeno dosega med 6,0 in 6,8 MJ/kg suhe snovi (podatki iz Avstrije). Iz analiz v Avstriji ima seno sušeno s toplim zrakom cca 0,4 MJ/kg boljšo energijsko vrednost kot s hladnim zrakom. Če dodamo lahko izračunamo da izgubimo če sušimo pri 30% glede na 45% 945 MJ zaradi drobljenja in 0,4 * 2850= 1140 MJ, torej skupaj 2085 MJ na enem hektarju. Če to delimo z 7 MJ kot imajo vrednost K19 krmila dobimo cca 297 kg in če pomnožimo s ceno 30 centov dobimo 89 €. Dodatno sušenje od 45% na 30% pa s toplotno črpalko za 3000 kg suhe snovi stane cca 39 €. Pa da ne pozabim, porabimo še cca 1 uro več časa za obračanje.Privarčujemo najmanj 50€ na hektar na eno košnjo.

Se ne strinjam s preračunavanjem na energetsko vrednost krmil K19. K19 je beljakovinsko krmilo (19% SB in 15% PSB), ki se ga krmi zaradi oskrbe z beljakovinami in ne zaradi oskrbe z energijo. Energetsko gledano obstajajo cenejša krmila od K19.

LP

Če smo čisto natančni, je K19 popolna krmna mešanica, ki naj bi bila izravnana glede potreb energije in beljakovin. Čeprav ima beljakovin več, ampak še vedno daleč od tega, da bi bilo to kot beljakovinsko krmilo. Beljakovinska krmila imajo preko 30% beljakovin na kg SS.

Kdor prideluje mleko sam ve, da ga vsaka kila krmil presneto drago stane, če pa si EKo pa ni za govorit.
Moj cilj je priti a mlečnost cca 5500 do 6000 litrov brez porabe krmil. Kar zračunajte si koliko vas stanejo letno. Če je seno kvaliteno posušeno ima tudi večjo vrednost presnovljivih beljakovin kot travna silaža. Pravilno bi bilo, da bi na podlagi mlečnosti in analize krme določili potrebne dodatke-krmila. K19 sem dal samo za primer. Dejstvo pa je, če krmite krmo s povprečno vrednostjo 5,4 MJ/kg morate pač dodati razliko do krme 6,5 MJ/kg.

Mi smo ukinili vso silažo, naslednji korak je ukiniti vsa krmila. Mleko prodajamo na mlekomatu in ves gre. Ravno zaradi tega ker je seneno mleko.

Če koga zanima sušilnica lahko pride pogledati.