koruzo se da pridelovati tudi v monokulturi. sosed, ki goji koruzo že vsaj 10 let na isti njivi, ima najlepšo koruzo v vasi (najblj debeli štoki, divji prašiči so najprej šli njo napadat, njivo pred njo, ki je bolj pri gozdu pa izpustili, tudi oni vedo katera je najlepša. koliko umetnega gnojila in pesticidov not zmeče je pa tudi vprašanje, sigurno veliko. pa veliko hlevskega gnoja rabiš.

razen zelenjave in prodajanje nje po tržnici se ti še najbolj splača koruzo v zrnju in prodati po 23 centov, če jo potrgaš na roke in posušiš v kozolcu. največji problem je, ker je ogromno dela. če imaš preveč časa pa se lahko tega lotiš.
po mojih izračunih za pol hektara:
dela: 25 dni po 8 ur na dan (trganje štokov na roke, ličkanje, ruženje...)
zaslužek: 650 eur. računam, da hlevski gnoj kupuješ po 20 eur na tono. če pa ga imaš doma in je recimo "zastonj" je zaslužek 950 eur. prihodek je 1150, stroški 500 in dobiš 650 eur.

aja v mlinu odkupujejo koruzo posušeno v kozolcu po 35 centov se mi zdi. posušeno v sušilnici pa ne marajo in jo plačajo 25 centov, če sploh. ne vem pa če kupijo tudi večje količine. tako da če bi jo vso prodal v mlin bi zaslužil 500 evrov več in bi že bilo za eno minimalno plačo za en mesec dela.

no super potem se ni potrebno držati glede tega kot je omenil mstrek?

sicer nimam ravno pojma o tem ampak bolj tako za kakšen hobi recimo, pa potem da to naprej prodam. kakšen zaslužek - vem pa da ne bom s tem obogatel (no mogoče kdaj če bo več vsega).

sušil jo bom naravno in ne v sušilnici. do naslednje runde bo čisto suha

hlevski gnoj se pa tako potrosi potem ko je že posejano. glede umetnih gnojil? so potrebna ali se to da po potrebi? če da, ptoem kako veš kdaj bi se naj dodalo?

hlevski gnoj potrosiš preden preorješ njivo. umetna gnojila so kar nujna če hočeš dober pridelek. čim večji je pridelek na hektar tem manjše imaš na koncu stroške. zato si kmetje tako prizadevajo povečati pridelek na hektar.

Jaz sem lani tudi sadil koruzo prvič in si naredil tale načrt po korakih, v bistvu si to naredim za vsako novo rastlino, ki jo sadim. Kaj se najde na internetu, kakšno knjigo vzameš iz knjižnice. Za koruzo je naprimer Čergan-Koruza.

Splošen načrt sajenja koruze:
1. Jeseni navozi hlevski gnoj. 30 ton/ha=10 trosilcev/ha in takoj zaorji.
Večji bo pridelek če preorješ zgodaj jeseni kot pozno, septembra ali prvo polovico oktobra. Globina oranja naj bo 30-35 cm. Velika prednost spomladanskega oranja pa je manjša zaplevljenost.
2. Pognoji s fosforjem in kalijem po njivi preden jo zaorješ. fosfor in kalij je treba zadelati globko, da se lahko dobro izkoristi. 50 kg P2O5 in 60 kg K2O, če je založenost tal normalna (C), če je založenost slaba do 40 kg več. Ostalo dobi s hlevskim gnojem. Lahko se da ta gnojila tudi v času setve.
3. Tik preden poseješ povleci z ježevkami in pusti 1 dan, da se plevel posuši.
4. Posadi med 20. aprilom in 10. majem.
Razdalja med vrstami 70 cm, razdalja med rastlinami 18 cm
5. ko ima koruza 4 do 6 listov poškropi z LUMAXom (3 l/ha). to bo okoli 20. maja, če sadiš 1. maja. namesto tega lahko tudi prekoplješ med vrstami, če ni veliko plevela.
6. dognojevanje v času, ko ima koruza 6 do 8 listov (višine 30 do 50 cm). okoli 10. junija. 300 kg/ha KAN-a. če je predposevek lucerna ni treba dognojevati.

Kolobar, fanta, je ena osnovnih zapovedi uspešnega kmetovanja. Metati vse vprek FFS po HRANI je največja bedarija, ki jih lahko kmetje počnemo. Vse je urejeno tako, da boš ja čim bolj odvisen od FF industrije. Dejmo mal pomislt, kakšne vse strupe požremo...

definitivno šibkejše kot recimo par desetletij nazaj.


včasih so hmelj šprical enkrat letno, danes drži samo 14 dni

KlemenN123 je napisal/a:

Pozdravljeni! Sem 22 let star mladec in imam veliko željo, da bi začel kmetovati . Nevem kako začeti, pa sem se odločil da izkušenejše povprašam po nasvetu. Torej stanje je tako. Ko sem bil še otrok smo imeli manjšo kmetijo (nažalost se je moj oče odločil prenehati, ko je odšel moj star ata), zato imam nekaj osnovnega znanja. Doma imamo še vso osnovno mehanizacijo in pa gospodarska poslopja. Imamo približno 1ha njiv, 2ha travnikov ter okoli 1.5ha gozda (vse na ravnem). Prvo kot prvo me zanima če sploh obstaja možnost da s toliko malo zemlje pridem čez mesec? Potem me zanima v kakšne panoge mislite, naj se podam? Že vnaprej hvala za odgovore. LP, Klemen.

Najprej dobro razmisli kaj te bi najbolj veselilo, ker delo brez veselja ne obrodi sadov, potem napravi analizo kakšne možnosti imaš pri prodaji svojih produktov na trgu, nato analiziraj stroškovno ali se ti zadeva izide, predvidi posodobitve in razišči morebitne možnosti za širitev, ker navedena površina razen v pridelavi zelenjave ali sadjarstvu ne zadošča za preživetje, če pa se odločiš za te dve panogi najprej poglej ali imaš možnosti namakanja in prodaje na bližnji tržnici, drugače uspeha ne bo.

Najprej bi čestital mlademu fantu za tako pogumna dejanja, ker v današnjih časih je res težko začeti kmetovati.. Vsaka čast

Mene pa zanima koliko glav oz. koliko površin bi potreboval da bi se lahko preživljal z živinorejo?

evo tudi jaz sem imel enako štorijo..imam 23 let..pri mojih 11 letih je foter use skupaj prodal imeli smo 8 glav..2 bika,6 krav,use pasme simental..in pri 18 letih me je prijelo da bi jaz to malo zalaufal nazaj..mati je bila takoj za akcijo,brat nekako na pol,foter nič..uglavnem rekel sem si probat ni greh in kupil 2 bikca simentalca 150kg sta imela..nekaj denarja mi je založila mati..mehanizacija je bila vsa doma..prodala se je edino BCS kosilnica,in kupila KRONE easy cut 320..lansko leto smo investirali v povečavo hleva,tako da se trenutno bavimo z 18 biki,in 30 zajci ,pa par kokoši..moj namen je sa bo v hlevu okroh 35-40 glav..imam tudi prijatelje ki mi z veseljem pomagajo,tako pri košnji kot pri opravilih v hlevu..Ni mi žal pa niti € ki sem ga pognal v živinorejo..Volja je tako da gremo naprej

koliko pa imate obdelovalnih površin?

imamo 30ha. obdelovalnih površin..travniki,njive,pašnik..koruze nimamo..in pa 25ha gozda..zaokroženo,koliko je točno bi mogu pogledat