Torej, če govorimo o gnojenju s CO2 poskusa niti nima smisla delati, ker z agrosol vnesemo na posevek zanemarljivo količino CO2. Več ga boste spravili k rastlinam, če med škropljenjem izpušno cev traktorja usmerite navzdol. In če bi bilo vnašanje fino zmletega apnenca skozi listne reže res tako enostavno in učinkovito potem bi tudi vse rastlinje ob makadamskim cestah (ali kamnolomih) na katere se nalaga apnenčev prah dosegalo rekordne pridelke. Sam močno dvomim v ta učinek, ker zanj preprosto ni znanstvenih temeljev, in dokler ne bo nekih resnih raziskav, ki bi ta učinek potrdile, vanj ne bom verjel. Rezultatov raziskav pač ni ker očitno z agrosolom ni možno doseči merljivih učinkov. Pa ni samo z agrosolom tako. Tudi pri številnih drugih "čudodelnih" pripravkih, tako v poljedelstvu kot v živinoreji, prodajalci operirajo s subjektivnimi ocenami ter vtisi in marsikdaj učinek vidijo le verniki.

poskus je dokaj enostavno narediti. poškropiš pol njive z agrosol, pol ne. ko je čas za žetev na vsaki polovici potrgaš 100 (ali še bolje več) naključnih štokov, jih zružiš in stehtaš zrnje. važno je, da so naključni. to pa dosežemo tako, da odtrgamo štok na vsakih recimo 30 korakov, ne pa tam, kjer se nam zazdi ali kjer štok štrli ven in ga je lažje odtrgati. če ima koruza 2 štoka vsakega sodega odtrgaš zgornjega, vsakega lihega spodnjega.

tako da v bran g. cofu: to kar on dela, da odtrga naključni štok 30 korakov v njivo, niti ni tako napačno. napačno je to, da bi to moral ponoviti 100krat ali večkrat.

Kot bi rekel prof. Cedilnik za matematiko na BF: to je norčevanje iz statistike! Transparenten zorec je 100.000, ne pa 100

Nazadnje urejal/a Mar.c 29 Mar 2014 21:25; skupaj popravljeno 1 krat

_toni je napisal/a:

Kot bi rekel prof. Cedilnik za matematiko na BF: to je norčevanje iz statistike! Transparenten zorec je 100.000, ne pa 100

Za tak vzorec pa mora biti njiva koruze dovolj velika. (Več kot 1ha)

logpop je napisal/a:

poskus je dokaj enostavno narediti. poškropiš pol njive z agrosol, pol ne. ko je čas za žetev na vsaki polovici potrgaš 100 (ali še bolje več) naključnih štokov, jih zružiš in stehtaš zrnje. važno je, da so naključni. to pa dosežemo tako, da odtrgamo štok na vsakih recimo 30 korakov, ne pa tam, kjer se nam zazdi ali kjer štok štrli ven in ga je lažje odtrgati. če ima koruza 2 štoka vsakega sodega odtrgaš zgornjega, vsakega lihega spodnjega. tako da v bran g. cofu: to kar on dela, da odtrga naključni štok 30 korakov v njivo, niti ni tako napačno. napačno je to, da bi to moral ponoviti 100krat ali večkrat.

Če bi bilo tako enostavno. Vendar je osnovna napaka že v polovici njive. Takšne poskuse je potrebno delati na čimveč različnih mestih iste njive. Saj vsi vemo kako se znotraj iste njive spreminja rodovitnost tal in drugi pogoji, ki vplivajo na rast rastlin in pridelek. Zatorej je potrebno znotraj njive naključno izbrati več parcelic (recimo dvajset) jih polovico poškropiti, drugo polovico pa ne. Seveda je potrebno parcelice točno odmeriti, kar korakanje ne bo zadosti, kajti tu hitro naredimo 10 % napako in to je že napaka v velikosti učinka, ki ga obljublja prospekt. Seveda je potrebno pridelek na koncu stehtati in analizirati. Ko bom videl takšne rezultate od neodvisnih inštitutov potem bom o učinku agrosola tudi sam verjel.

Pa še odgovor g. Marcu: v tistih referencah, ki ste jih poslali nisem našel nobenega rezultata poskusov narejenega po zgornjih kriterijih. Vse so samo ena paberkovanja, podobna vašim, o občutku kmeta o bolj zeleni barvi, večjih koreninah, boljši odpornosti, večjem pridelku (ampak le na podlagi ocene).... Prepričan sem, da bi nas proizvajalci agrosola zasipali s podatki o rezultatih poskusov, če bi v njih agrosol res pokazal takšno delovanje, kot ga obljubljajo v prospektih. Ker temu ni tako upravičeno dvomim, tisti, ki agrosolu zaupajo brez dokazov pač vanj verujejo. To samo po sebi ni nič slabega, dokler v to vero ne silijo druge. IN vi ste s to vero na tem forumu že kar nadležni.

Naj še enkrat ponovim: agrosol bi lahko deloval na rastline, če vsebuje kakšen mikroelement, rastni hormon ali drug biostimulator, a vse reklame govorijo samo kot o viru dodatnega CO2 za rastline. Kot sem že nekajkrat omenil je to čista neumnost. Rastlina za izgradnjo organske snovi potrebuje okoli tridesetkrat več CO2 kot dušika, pa poglejte koliko dušika je potrebno dati, da se kje pozna. Odmerek CO2, ki ga damo s priporočenim odmerkom agrosola ne doseže niti nivoja statistične napake. Ali za tiste mlajše, ki o statitstiki še ne vedo veliko: odmerek CO2, ki ga damo rastlinam z agrosolom je v rangu vedra vode, ki bi ga zlili v Blejsko jezero in zdaj nas prepričujete, da se bo zaradi tega gladina jezera dvignila za meter. Mahanje z rezultati poskusov, kjer v rastlinjakih dejansko gnojijo s CO2 je čista demagogija, saj tam ne uporabljajo agrosola, dodane količine CO2 pa so dejansko na nivojih kjer od njih lahko pričakujemo učinek. Ti poskusi so bili delani v zaprtih prostorih in sicer tako, da so z umetno dodanim CO2 podvojili koncentracijo CO2 v zraku. V teh poskusih so res dosegli za okoli 10 % večje pridelke (v posameznih primerih tudi za 30 %), vendar pa so uporabljene količine CO2 tukaj veliko višje kot pri agrosolu. Preračunano na ha in nekje višino 3 m je za to potrebno dodati dobrih 10 kg čistega CO2, in to ne enkrat, ampak vsak dan v rastni dobi. V stodnevni rastni dobi to pomeni več kot tono CO2 na ha. Mislim, da bo po tem izračunu tudi laikom jasno, da je agrosol po tej plati lahko le blažev žegen.

Nazadnje urejal/a Mar.c 05 Apr 2014 17:56; skupaj popravljeno 1 krat

kmetovalec je napisal/a:

Če bi bilo tako enostavno. Vendar je osnovna napaka že v polovici njive. Takšne poskuse je potrebno delati na čimveč različnih mestih iste njive. Saj vsi vemo kako se znotraj iste njive spreminja rodovitnost tal in drugi pogoji, ki vplivajo na rast rastlin in pridelek.

da tudi na to sem pomislil. če bi poškropil vsako sodo vrsto, na polovici njive pa zamenjal in poškropil vsako liho vrsto ne more biti več napak. da bi bilo bolj sigurno bi lahko vrste zamenjal na vsakih 50 korakov.

Mar.c, kje pa se drugače kupi ta Agrosol? ker najbolje je, da ga kupim, tako da ne veste, da bom delal poskus. lahko kakšno gnojilo not namešate.

logpop je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Če bi bilo tako enostavno. Vendar je osnovna napaka že v polovici njive. Takšne poskuse je potrebno delati na čimveč različnih mestih iste njive. Saj vsi vemo kako se znotraj iste njive spreminja rodovitnost tal in drugi pogoji, ki vplivajo na rast rastlin in pridelek. da tudi na to sem pomislil. če bi poškropil vsako sodo vrsto, na polovici njive pa zamenjal in poškropil vsako liho vrsto ne more biti več napak. da bi bilo bolj sigurno bi lahko vrste zamenjal na vsakih 50 korakov. Mar.c, kje pa se drugače kupi ta Agrosol? ker najbolje je, da ga kupim, tako da ne veste, da bom delal poskus. lahko kakšno gnojilo not namešate.

Pametno res, ne samo da na kakšni malce večji parceli recimo okrog 1ha dvomim da bi ti to tako veselo škropil vsako drugo vrsto kot tukaj tipkaš, tudi pri spravilu nebi bilo ravno enostavno a?
Tisto o spreminjaju rodovitnosti na isti njivi je tudi malček za ušesa privlečeno, ne pravim da na nekaterih površinah ni, npr. če je na kakšnem delu spralo rodovitno prst, na določenem delu stoji voda ipd.. Zato bi pač moral izbrati njivo na kateri ni opaziti nekih prevelikih nasprotij jo enostavno razdeliti na točno polovico in na eni strani opravljati škropljenje z Agrosolom na drugi pač ne, vmes še zaščita in ne komplicirat. Bistveno je samo tehtanje na koncu, katerega nevem zakaj se G. Marc tako ogiba, če je seveda tako prepričan v svoj prav. Že dolga leta sejemo poizkuse koruze in vsako leto ob spravilu pride predstavnik Pioneerja, z policijski tehtnico in tistim kolesom za merit razdaljo in je potem to to. Jasno podani rezultati. Lp

neznanec je napisal/a:

Pametno res, ne samo da na kakšni malce večji parceli recimo okrog 1ha dvomim da bi ti to tako veselo škropil vsako drugo vrsto kot tukaj tipkaš, tudi pri spravilu nebi bilo ravno enostavno a?

ne razumeš. tudi če imaš 1 ha njivo ti ni treba poškropiti vsake druge vrste, niti trgati vseh štokov. poškropiš 20 naključnih delnih vrst 30 korakov dolgo. začneš škropiti na naključnem mestu, najbolje, da uporabiš en programček, ki ti da random() številko. rabiš samo vzorec par sto štokov, recimo potrgaš 10 gajb škropljenih in 10 gajb neškropljenih štokov in mora biti rezultat pravi. tudi ko delajo anketo o volitvah ne vprašajo vseh volivcev ampak samo okoli 700, to je manj kot 0,05%.