neznanec je napisal/a:

Tisto o spreminjaju rodovitnosti na isti njivi je tudi malček za ušesa privlečeno, ne pravim da na nekaterih površinah ni, npr. če je na kakšnem delu spralo rodovitno prst, na določenem delu stoji voda ipd.. Zato bi pač moral izbrati njivo na kateri ni opaziti nekih prevelikih nasprotij jo enostavno razdeliti na točno polovico in na eni strani opravljati škropljenje z Agrosolom na drugi pač ne, vmes še zaščita in ne komplicirat. Bistveno je samo tehtanje na koncu, katerega nevem zakaj se G. Marc tako ogiba, če je seveda tako prepričan v svoj prav. Že dolga leta sejemo poizkuse koruze in vsako leto ob spravilu pride predstavnik Pioneerja, z policijski tehtnico in tistim kolesom za merit razdaljo in je potem to to. Jasno podani rezultati. Lp

Verjetno še nisi nikoli ugotavljal rodovitnosti tal na posamezni njivi? Pa ne gre samo za razlike v naravni rodovitnosti (sestavi, globini tal..), čeprav tudi te niso zanemarljive, sploh na malo večjih parcelah, ampak predvsem zaradi človeškega vpliva. Če pogledamo samo gnojenje: koliko trosilcev mineralnih gnojil, ki omogočajo kolikor toliko natačno in dozirano gnojenje je sploh v Sloveniji? Takšnega za precizno kmetovanje mislim, da še nobenega. Tako vsi gnojimo bolj od "oka" nekje se prekriva in zemlja dobi dvojno dozo, drugje malo izpustimo. Še večja nenatančnost je pri gnojenju z gnojevko, hlevskim gnojem. Razlike v hranilih, ki jih imajo rastline na voljo tako na isti parceli mimogrede odstopajo za par 10%. To p je običajno že večji vpliv, kot pa tisti, ki ga želimo prikazati s poskusom. Zato so taksni demonstracijski poskusi (tudi Pionierjevi) namenjeni predvsem reklami (da ljudje vidijo table z logotipi ob cesti), dejanska uporabna vrednost pa je majhna.

ne razumeš. tudi če imaš 1 ha njivo ti ni treba poškropiti vsake druge vrste, niti trgati vseh štokov. poškropiš 20 naključnih delnih vrst 30 korakov dolgo. začneš škropiti na naključnem mestu, najbolje, da uporabiš en programček, ki ti da random() številko. rabiš samo vzorec par sto štokov, recimo potrgaš 10 gajb škropljenih in 10 gajb neškropljenih štokov in mora biti rezultat pravi. tudi ko delajo anketo o volitvah ne vprašajo vseh volivcev ampak samo okoli 700, to je manj kot 0,05%.[/quote]


Za pravi rezultat je potrebnih nekaj deset tisoč oziroma nekaj sto tisoč štokov, zato ne sanjaj, tudi primerjava z predvolilnimi anketami je bolj tako-tako, pred slabim letom dni so ankete napovedovale gladko zmago Janše, vendar se pa potem ni ravno izšlo...

Še odgovor kmetovalcu, za naravne razlike sem že lepo napisal da enostavno izberemo parcelo na kateri ni razbrati nekih ekstremov. Da bi pa delali "na oko" pa mislim da na nekih profesionalnih kmetijah si ne privoščijo, nekdo, ki pa hodi v službo pa ima še "kakšen malo večji vrtiček" mu je pa popolnoma vseeno če mu zraste 12 ali pa 12.5t koruze v povprečju na ha. In ko omenjaš še samo gnojenje, si ga pri kakšnem resnem/večjem kmetu malce težje predstavljam "na oko". Konkretno pri nas letno porabimo cca. 60+ ton umetnih gnojil, cene gnojil pa vemo kakšne so, tako da si z tistim na oko lahko na leto ob kar zajetno vsotico, enako je pri škropljenju itd.
pri samih poizkusih se pa vplivu prekrivanja (ki se pojavlja če je vse prav le v manjši meri na obračalnih pasovih) pač elegantno izognemo s sejanjem zaščitnega pasu, ki ga pač požanjemo posebaj.
ps. pioneerjeve poizkuse nisem želel izpostavljati kot nekakšen primer izjemnih semen ipd., ampak le da ni potrebe po kompliciranju. Lp

neznanec je napisal/a:

Še odgovor kmetovalcu, za naravne razlike sem že lepo napisal da enostavno izberemo parcelo na kateri ni razbrati nekih ekstremov. Da bi pa delali "na oko" pa mislim da na nekih profesionalnih kmetijah si ne privoščijo, nekdo, ki pa hodi v službo pa ima še "kakšen malo večji vrtiček" mu je pa popolnoma vseeno če mu zraste 12 ali pa 12.5t koruze v povprečju na ha. In ko omenjaš še samo gnojenje, si ga pri kakšnem resnem/večjem kmetu malce težje predstavljam "na oko". Konkretno pri nas letno porabimo cca. 60+ ton umetnih gnojil, cene gnojil pa vemo kakšne so, tako da si z tistim na oko lahko na leto ob kar zajetno vsotico, enako je pri škropljenju itd. pri samih poizkusih se pa vplivu prekrivanja (ki se pojavlja če je vse prav le v manjši meri na obračalnih pasovih) pač elegantno izognemo s sejanjem zaščitnega pasu, ki ga pač požanjemo posebaj. ps. pioneerjeve poizkuse nisem želel izpostavljati kot nekakšen primer izjemnih semen ipd., ampak le da ni potrebe po kompliciranju. Lp

Mislim, da se ne razumeva. Seveda lahko izbereš takšno parcelo, da na njej ni vidnih ekstremnih razlik. Opozoriti sem želel le na to, da tam ko mi mislimo, da ni razlik te dejansko obstajjao, človeško oko je pač dokaj goljufiv organ. Ravno tako nisem mislil trošenje gnojil ali škropljenj kar na oko. Če bi kdaj pogledal kakšno shemo raztrosa svojega trosilca gnojila, bi videl, da ni ravno tako idealna kot si ti predstavljaš. Niti tvoja vožnja ni tako natančna kot si domišljaš. Že v idealnih razmerah, kaj šele pri različni granulaciji gnojila, neravninah v tleh, smeri in jakosti vetra.... Skratka, da ne dolgovezim: naj še delaš tako natančno je dejanska razlika v hranilih, ki padejo na na posamezen delček parcele, reda velikosti par 10%.

Vsekakor je nekakšna razlika, ampak ne govori o nekaj 10% ker je to ogromno, potemtakem bi tudi na samih poljščina morala biti velika in še kako opazna razlika, pa je pač ni, oziroma če že je so to kot pravim obračalne poti in pa posamezni deli na parcelah nepravilnih oblik. Vendar s tehnologijo ki je v uporabi danes se tudi to zmanjšuje na minimum, nemoreš pa primerjat 30 let star creinin trosilec na cev pa kakšno današnjo profi mašino.
Pa še ena stvar ne predavaj ti meni v stilu "če bi kdaj pogledal shemo svojega trosilca gnojiva", in še enkrat ponavljam odstopanja vsekakor so, ampak nikakor ne nekaj 10%, potemtakem bi na posameznih delih pridelek bil ogromen ponekod pa ničen. Lp

Oja seveda so.... lahko se pelješ kdaj s kombajnom, ki beleži pridelek... Tisti pridelek pšenice recimo 6t iz ene njive še ne pomeni, da je po celi njivi pridelek enakomeren-daleč od tega! Lahko se giba recimo od 4 do 8 po posameznih delih njive (razori, ob meji, deli njive ki so nižjega razreda, napake pri trošenju,...) Kdor zna biti malo objektiven bo celo leto v posevku videl še kakšno "rezervo".

kmetovalec je napisal/a:

Mislim, da se ne razumeva. Seveda lahko izbereš takšno parcelo, da na njej ni vidnih ekstremnih razlik. Opozoriti sem želel le na to, da tam ko mi mislimo, da ni razlik te dejansko obstajjao, človeško oko je pač dokaj goljufiv organ. Ravno tako nisem mislil trošenje gnojil ali škropljenj kar na oko. Če bi kdaj pogledal kakšno shemo raztrosa svojega trosilca gnojila, bi videl, da ni ravno tako idealna kot si ti predstavljaš. Niti tvoja vožnja ni tako natančna kot si domišljaš. Že v idealnih razmerah, kaj šele pri različni granulaciji gnojila, neravninah v tleh, smeri in jakosti vetra.... Skratka, da ne dolgovezim: naj še delaš tako natančno je dejanska razlika v hranilih, ki padejo na na posamezen delček parcele, reda velikosti par 10%.

Tole je še kako res. Povprečni pridelek je že tak kot je, ampak so odstopanja ogromna na mikrolokacijah. Npr. če trosilec trosi 12m, pa traktor zapelje v 5 cm luknjo, ki jih na njivi ni malo, takrat na eni strani trosi 3m manj, na drugi pa 3 več. Torej je napaka lahko ogromna. Taka je pač realnost.

Nazadnje urejal/a Mar.c 29 Mar 2014 21:26; skupaj popravljeno 1 krat

neznanec je napisal/a:

Za pravi rezultat je potrebnih nekaj deset tisoč oziroma nekaj sto tisoč štokov, zato ne sanjaj, tudi primerjava z predvolilnimi anketami je bolj tako-tako, pred slabim letom dni so ankete napovedovale gladko zmago Janše, vendar se pa potem ni ravno izšlo...

sto tisoč? se mi zdi da nisi doma v matematiki. 1 ha ima 80.000 koruz, kar je 160.000 štokov. se mi zdi, da bi znalo biti v 10 gajbah že blizu 1000 štokov. 500 štokov iz škropljenega dela in 500 iz neškropljenga bi bilo čisto dovolj. takle je postopek: izbereš 10 neškropljenih parcelc in 10 škropljenih (njihovo lokacijo določiš naključno z računalniškim programom). na vsaki parcelci potrgaš naključnih 50 štokov, tako imaš skupno 1000 štokov. potem si pa narišeš en graf na črto: s plavo označi pike, ki kažejo pridelek neškropljenih parcelic, z rdečo pike, ki kažejo škropljene. če je opazna razdalja med plavimi in rdečimi pikami in se rdeče grupirajo skupaj in plave skupaj je to dokaz, da škropivo učinkuje. če pa so plave in rdeče pike namešane med seboj in ni nobenega reda potem to kaže, da ni nobenega učinka, ali pa je bil vzorec premajhen.

predvolilne ankete ponavadi zadanejo, je pa tam specifika, ker ljudje dostikrat ne odgovorijo pravilno in ker kličejo na stacionarne telefone, ki jih mladi ne uporabljajo.

sicer pa če mi ne verjameš: tale kalkulator (http://www.surveysystem.com/sscalc.htm) pravi, da pri vzorcu 1000 lahko pričakujemo napako plus ali minus 3% s 95% sigurnostjo.

Nazadnje urejal/a Mar.c 29 Mar 2014 21:26; skupaj popravljeno 1 krat

Nazadnje urejal/a Mar.c 29 Mar 2014 21:26; skupaj popravljeno 1 krat