nevednež je napisal/a:

11 let stara teta je definitivno prestara, da bi se naučila past.

pretirano je boječa, to je problem. ko pridem zraven in če leži in me ni videla pravočasno, kar poskoči v luft, tako je na trnih. saj pasti se zna .... ko sem jaz zraven. se bom enkrat moral usesti zraven z eno knjigo, da bodo končno popasle tisto površino.

farmer john je napisal/a:

Da vas malce "špiknem" kaj je to kvalitetna ograja? Neki dragi sistemi sestavljeni iz močnih kolov, debele žice, ki porabijo goro časa in denarja da so postavljeni, potem pa še v košnji delajo napoto. Ali nek preprost sistem premične ograje iz plastičnih količkov, po vogalih leseni količki za šponanje vrvice, ki je v ekstremno kratkem času postavljena in podrta?

Smo pri nas isto mislili. Dejstvo je, da je močna ograja zagotovilo, da živali ne bodo uhajale. Drugo dejstvo je, da mora biti ograja postavljena, ne da jo vsakič postavljaš. Ekstremno malo časa je zame 15 minut. Če hočeš ograditi čredinko, veliko pol hektara, rabiš vsaj 2 uri, da postaviš vse količke, napelješ žico, po možnosti prestaviš pastirja itd. Potem je tu problem parcel, ki imajo ukrivljen rob, kar pomeni, da moraš vsaj vsak drugi stebriček dati lesen. Tako da to NI kratek čas, je lahko zelo odveč, če imaš polno drugega dela. Količki ograje, ki je na robu parcele, prav nič ne motijo. Samo vmesne ograde za čredinko pa seveda morajo biti mobilne, s tistim pa res nimaš veliko dela.

@toni sem kar vedel da se boš oglasil
No pri nas je bilo pa ravno kontra. Smo mislili da je neka stacionarna ograja bog in batina, pa smo prešaltali vse na premične. Le tam kjer strojna obdelava ni možna je stacionarna. V eni uri z lahkoto postaviš novo in podreš staro ograjo (40arov parcela dokaj pravilnih oblik). Največji plus tega pa je da greš okoli parcele potem komot s traktorsko kosilnico, posebej na barju si ne prestavljam kako bi z nitko obkosil vse tiste jarke iz katerih sili plevel.
Do zdaj sem na temu forumu slišal, da je le neka močna stacionarna ograja dobra...ni res. Kot vsaka stvar ima svoje + in -. Tudi premične so dobre in imajo svoje + in -.

eric je napisal/a:

nekateri se s 30 in več letnimi izkušnjami paše včasih kar smejimo vsem modrostim. Paša ne pomeni samo prednosti, ima tudi pomanjkljivosti, - paša bolj izčrpa travnike, - možnosti poškodb, parkljev, - pašne živali imajo pogosto več bradavic, - delo - vsakodnevne pregrade, - privezovanje v hlevu in učenje, - bolj selektivno prehranjevanje - krava na paši dobro ve kaj žreti in česa ne, to logiko prenese tudi v hlev in jasli, kjer bolj prebira, - razmeroma draga investicija v kvalitetno večjo ograjo, - zamudna košnja okoli kolov in obiranje na roke, - večja zapleveljenost. Seveda pa + odtehtajo. Za 15 krav je kar fajn, da imaš čredinko okoli pol hektara, in vsaj 3 čredinke. Za pašno kosni sistem pa 15 krav 10 ha. lp

Lepo da se oglasi še kak strokovnjak in pouči nas zelence. Ampak.....
Paša bolj izčrpa travnike Prosim za razsvetljenje Je empirično dokazana ta trditev
Poškodbe Če je paša vodena prav, poškodb praktično ni. Le pri površnem človekovem delu lahko pride do poškodb. Parklji so na paši v veliko boljšem stanju kot v hlevu.
Bradavice Kaj to je
Vsakodnevne pregrade Saj niso nujne.
Privezovanje v hlevu Zakaj Molzemo prav zlahka na pašniku.
Selektivno prehranjevanje v hlevu En teden po koncu pašne sezone so živali adaptirne na hlevski režim.
Draga investicija v ograjo Cena ene diskaste kosilnice = ceni za 10 ha ograje. Približno. Ocena na brzaka. Ne me držat za 1000 €
Zamudna košnja Najbrž misliš čistilno košnjo? To opravi mulčar. Za šalo. Takrat, ko imamo čas. Nismo vezani na rok, tako kot pri košnji za seno.
Večja zapleveljenost Je bilo kje objavljen strokoven tekst na to temo?

Seveda pa plusi odtehtajo Ja močno, močno odtehtajo. brez debate.

farmer john je napisal/a:

@toni sem kar vedel da se boš oglasil

A ni forum za oglašanje?

Vsak po svoje. Verjamem, da je na ravnini problem ograja, če moraš pokosit jarke. Tega pri nas ni. Poleg tega imamo ograjene vse strme travnike, jasno gre ograja po meji, ki je na ravnini ni. Zato tudi košnja ni problematična. Če Kjer je treba, grem pa 1x na leto z laksarco, dam gor nož in obtolčem še grmovje, da ne pipa žice.

Dejstvo je, da ima paša dobre in slabe lastnosti. Ampak gledano s človeškega vidika. S strani živali je paša v primerjavi s hlevom (na prosto ali vezano rejo) kot za ptico nebo v primerjavi s kletko. To je dejstvo. In če od živali veliko hočemo, jim moramo tudi veliko dati.

Prav bolno je npr. razmišljanje, kar mnogi delajo, tudi mi smo - pač primer: ne prodati nobene telice, ampak po 2. laktaciji izločati krave. To nima nobenega plusa, res nobenega, pa se to ogromno dela.
1. kravi se do 5., 6., po nekaterih navedbah celo do 8. laktacije povečuje mlečnost. Torej če izločiš kravo po 2., sploh ne more pokazati, česa je sposobna. Npr. pri nas se je v 1 letu, ko smo pri starosti iz povprečno 2,4 laktacije prišli na 2,9, mlečnost PO KRAVI dvignila za 500 kg v laktaciji. To je pri 15 kravah 7500 kg, ali pri 32 centih na liter 2.400 €. Fantje moji, to je ČISTI DOBIČEK.
2. Tu ni še vračunana razlika v ceni če prodaš telico ali kravo: za kravo v klavnici dobiš 500-600 € (govorim za čb ali mlečno rj pasmo), za telico ravno 2x več. Spet če je telica stara 2 leti ob prodaji in če je dolgoletno povprečje 50% ženskih telet, pa da ni izgub (kar je dejansko izvedljivo), to pomeni 1/4 črede letno, kar je recimo 3 telice, pa da je 1 za obnovo, se pravi 2 telici na leto v primerjavi s kravami=dodatnih 1.200€ ČISTEGA DOBIČKA.
3.Poleg tega lahko na ta način delaš selekcijo še po telicah, se pravi taboljše obdržiš, v nasprotnem primeru delaš selekcijo samo po bikih in je genetski napredek veliko hitrejši.
4. Krava, ki dočaka 10 let, je imela za sabo definitivno bolj zdravo življenje, kar pomeni manj veterinarskih stroškov.

To je brez veterinarja v čredi 15 molznic razlika ali imaš dodatnih 3.600 € ali jih pa nimaš. HALO?!?!? Za isti vložek. Se splača ali ne?!?!

Slabe strani? Jih ni. Kaj ima to veze s pašo? Veliko. Na paši so živali v svojem naravnem okolju. Zato lahko izražajo svoje obnašanje, nagone in potrebe kot je to za njih naravno. Niso pod stresom. Posledica je seveda boljša dolgoživost. Pa potem so tu lažje telitve itd. itd. Se pravi: zame je paša OBVEZNI del govedoreje. Za manj vložka je lahko tudi malo manj prihodka, končni finančni rezultat je pa definitivno boljši. Samo v naših glavah je zabetonirano, da je treba kravi ponuditi na gram natančno vsak dan isti obrok. Seveda so tudi sodobne pasme, ki dajejo preko 10.000 kg mleka letno manj primerne za pašo na zahtevnejših področjih. Zato je pa treba iti nazaj na tradicionalne, avtohtone pasme, pa bo za vse lepše - ljudi, pokrajino in živali.

To je pač moje osebno mnenje (vse razen tistega o dolgoživosti, ki je že neštetokrat dokazano).

- Paša bolj izčrpa travnike: krave pri paši gazijo, kadar je mokro lahko poškodujejo travno rušo, poleg tega ko pasejo, pasejo kot vrtna kosilnica, trava ni odkošena in potem raste ampak je večkrat odgrizena. Zato na trajnih pašnikih ne najdeš mnogocvetne ljulke ipd ampak travniško latovko, bilnico, pasji rep in belo deteljo. Večkratno griženje pomeni, da se mora travna ruša večkrat obnavljati in ni 3x košnja ampak 15x paša,
- Poškodbe: pri proestrusu krav se te precej preganjajo, čreda 7 krav ne, 40 molznic na paši pa pomeni, da se jih tud 5 najde, ko se ena goni, kaj se lahko zgodi v hribu? potem do vzpostavitve glavne v čredi je kar nekaj bodenja in butanja, rogovi lahko precej poškodujejo. Tudi mi, ki pasemo nonstop moramo korigirati parklje, na paši se zacesnejo in preveč odtrgajo, dobijo žulje, ko stopijo na drobne ostre kamenčke, v kaki luknji lahko pride do izvina, lahko si nastopi nogo itd...
- Bradavice: veliko telic in prvesnic ima po vimenih virusne bradavice, ki se na paši lažje prenašajo zaradi insektov in pa ker na paši so tudi druge živali (srne), pašne živali imajo tudi več zajedavcev (metljaj). Bradavice sicer v zrelosti odpadejo, so pa nadležne...
- Vsakodnevne pregrade niso nujne: intenzivna reja molznic pomeni, da se jim na novo odgrajujejo deli, ki jih popasejo. Mogoče ne vsakodnevno (pri nas je tako), jim je pa potrebno odmerjati nove površine, tudi iz razlogov iz prve alineje,
- Privezovanje v hlevu: molža na travniku 20 molznic?, dvomim, poleg tega dokrmljevanje, + MVD, vremenske neprilike itd... ne vem no, pri nas inšpektorji komplicirajo v sterilni mlekarni in res čistem hlevu?
- Selektivno prehranjevanje v hlevu: nekateri med molžo dajemo seno, travno in koruzno silažo...
- Draga investicija v ograjo: Poleg ograje tako ali tako potrebuješ tudi kosilnico in pa še mulčar. Tudi delo kvalitetne ograje ni zanemarljivo. 7ha ograje, 10 čredink, to je ogromno kolov, žice, vrat itd... Res pa potem to lahko drži tudi 20 let in več...
- Čistilna košnja: Po kakem tretjem prehodu se nabere kar veliko plevelov, kupov okoli iztrebkov ipd. Včasih mulčenje poemni kar veliko maso potem na travniku, ki mora segniti. Mi to rešujemo s čistilno košnjo...
- Večja zapleveljenost: Slovenijo vodijo strokovnjaki, tako da mi ne o teh strokovnih člankih. Teoretiki na faksu, ki kmetijo poznajo iz slikanic naj nam ne bodo v vzor. (Teoria sine praxis, sicut rota sine axis) Člankov je pa veliko, vsako leto kak v kmečkem glasu. Pa tudi logika ti pove, da se živali izogibajo zlatice, praproti, ostroge, tudi ambrozije! ipd, ki nemoteno rastejo. Tudi planinski pašniki niso brez plevelov, ki jih je treba ročno ali strojno uničevati.

Toliko na kratko, kot sem že rekel se lahko tudi te moje trditve negira in da kontra argumente, s čimer se strinjam. Pokazati sem želel le, da svet ni le črno bel, dober ali slab, ampak ima vsaka stvar, ki se je lotimo + in -. Zato pa je življenje pestro...

strjan je napisal/a:

Ko rečeš nema nikoga....... jaz druge izbire ravno nimam. Hlev in vse je prirejeno za obdelavo teh travnikov (gorski traktor, gorska nakladalna, dodatna kolesa, sušilna itd.) Zaradi tega pospravim tudi največje brege in jih lepo poskladiščim za obdobje zime. Neobdelanih travnikov oziroma vsaj dvakrat pokošenih pri meni ni in še marsikje v mojem območju ne, ker ga ne moremo tako srat. Ko imam skladišča polna (senik, siloze in nekaj bal) šele potem si lahko privoščim pašo.. Navadno je to od sredine avgusta oziroma začetka septembra naprej in tam do konec oktobra (telice ostanejo dlje). Kar se tiče one krave pa to. Izstopil sem iz kop, saj zaradi gvž omejitve nisem mogel normalno gospodariti. Vsak mesec pazit za vsako tele, ki prileti od krave da gvž 1.9 omejitve ne prekoračim.

Sicer sem bil malo nazaj že kritiziran,a mpak ne morem kaj, da se ne bi oglasil. Torej si pašo privoščiš (bolj kravam) od avgusta naprej? A, od aprila do avgusta pa tvoje krave od lufta preživijo? Če pa to ne drži in jih do avgusta futraš v hlevu, pa ne vem kje si prihranil krmo in odkod ti zaloga? Mislim, logika ti ravno ne gre.

eric je napisal/a:

- Paša bolj izčrpa travnike: krave pri paši gazijo, kadar je mokro lahko poškodujejo travno rušo, poleg tega ko pasejo, pasejo kot vrtna kosilnica, trava ni odkošena in potem raste ampak je večkrat odgrizena. Zato na trajnih pašnikih ne najdeš mnogocvetne ljulke ipd ampak travniško latovko, bilnico, pasji rep in belo deteljo. Večkratno griženje pomeni, da se mora travna ruša večkrat obnavljati in ni 3x košnja ampak 15x paša, - Poškodbe: pri proestrusu krav se te precej preganjajo, čreda 7 krav ne, 40 molznic na paši pa pomeni, da se jih tud 5 najde, ko se ena goni, kaj se lahko zgodi v hribu? potem do vzpostavitve glavne v čredi je kar nekaj bodenja in butanja, rogovi lahko precej poškodujejo. Tudi mi, ki pasemo nonstop moramo korigirati parklje, na paši se zacesnejo in preveč odtrgajo, dobijo žulje, ko stopijo na drobne ostre kamenčke, v kaki luknji lahko pride do izvina, lahko si nastopi nogo itd... - Bradavice: veliko telic in prvesnic ima po vimenih virusne bradavice, ki se na paši lažje prenašajo zaradi insektov in pa ker na paši so tudi druge živali (srne), pašne živali imajo tudi več zajedavcev (metljaj). Bradavice sicer v zrelosti odpadejo, so pa nadležne... - Vsakodnevne pregrade niso nujne: intenzivna reja molznic pomeni, da se jim na novo odgrajujejo deli, ki jih popasejo. Mogoče ne vsakodnevno (pri nas je tako), jim je pa potrebno odmerjati nove površine, tudi iz razlogov iz prve alineje, - Privezovanje v hlevu: molža na travniku 20 molznic?, dvomim, poleg tega dokrmljevanje, + MVD, vremenske neprilike itd... ne vem no, pri nas inšpektorji komplicirajo v sterilni mlekarni in res čistem hlevu? - Selektivno prehranjevanje v hlevu: nekateri med molžo dajemo seno, travno in koruzno silažo... - Draga investicija v ograjo: Poleg ograje tako ali tako potrebuješ tudi kosilnico in pa še mulčar. Tudi delo kvalitetne ograje ni zanemarljivo. 7ha ograje, 10 čredink, to je ogromno kolov, žice, vrat itd... Res pa potem to lahko drži tudi 20 let in več... - Čistilna košnja: Po kakem tretjem prehodu se nabere kar veliko plevelov, kupov okoli iztrebkov ipd. Včasih mulčenje poemni kar veliko maso potem na travniku, ki mora segniti. Mi to rešujemo s čistilno košnjo... - Večja zapleveljenost: Slovenijo vodijo strokovnjaki, tako da mi ne o teh strokovnih člankih. Teoretiki na faksu, ki kmetijo poznajo iz slikanic naj nam ne bodo v vzor. (Teoria sine praxis, sicut rota sine axis) Člankov je pa veliko, vsako leto kak v kmečkem glasu. Pa tudi logika ti pove, da se živali izogibajo zlatice, praproti, ostroge, tudi ambrozije! ipd, ki nemoteno rastejo. Tudi planinski pašniki niso brez plevelov, ki jih je treba ročno ali strojno uničevati. Toliko na kratko, kot sem že rekel se lahko tudi te moje trditve negira in da kontra argumente, s čimer se strinjam. Pokazati sem želel le, da svet ni le črno bel, dober ali slab, ampak ima vsaka stvar, ki se je lotimo + in -. Zato pa je življenje pestro...

Naši nekdanji brajte imajo lep pregovor "Rđavom k... vsaka dlaka smeta". Podobno bo vsak, ki se paše ne upa lotit našel milijon razlogov zakaj je paša slaba. Jasno je, da paša ni idealen sistem, Vendar takšen sistem, ki bi imel same pluse in nobenega minusa ne obstaja. Če pa seštejemo pluse in minuse pa je nekje v povprečju, zlasti pa na hribovskih kmetijah, paša v plusu pred košnjo, še posebej pri stroških. V opozorilu, kako pašo pri nas podcenjujemo bi nam moralo biti že to, da je prireja mleka v državah z najnižjo ceno mleka skoraj izključno na pašni osnovi. Pa naravni pogoji tam niti približno niso tako ugodni, kot marsikdaj tudi pri nas razlagajo kakšni "strokovnjaki".

kmetovalec je napisal/a:

Sicer sem bil malo nazaj že kritiziran,a mpak ne morem kaj, da se ne bi oglasil. Torej si pašo privoščiš (bolj kravam) od avgusta naprej? A, od aprila do avgusta pa tvoje krave od lufta preživijo? Če pa to ne drži in jih do avgusta futraš v hlevu, pa ne vem kje si prihranil krmo in odkod ti zaloga? Mislim, logika ti ravno ne gre.

Prelast od odkošavanja travnikov... brežine ob cestah po travnikih.

nevednež je napisal/a:

Parklji so na paši v veliko boljšem stanju kot v hlevu.

Sicer ne pasem lahko pa povem svoje izkušnje. Sem že kar nekaj telic kupu direkt iz pašnika in velikokrat z parklji živa heba. Polno zaraščenega peska ter določenih deformacij zaradi vraščenih tujkov. Korekcija je precej pestra ponavadi treba poseč po dražji varianti brusne plošče, običajno z granulacijskimi zrni požre za hec..
Drugače pa, če se držiš reda s parklji, ne sme bit (izjeme so vedno) problem pa, če je v hlevu ali pa na paši,...drugo je stanje, ki je zelo odvisno od samega načina hlevske reje in zato nekega posploševanja ni treba prenašat na vse.