strjan je napisal/a:

Ko rečeš nema nikoga....... jaz druge izbire ravno nimam. Hlev in vse je prirejeno za obdelavo teh travnikov (gorski traktor, gorska nakladalna, dodatna kolesa, sušilna itd.) Zaradi tega pospravim tudi največje brege in jih lepo poskladiščim za obdobje zime. Neobdelanih travnikov oziroma vsaj dvakrat pokošenih pri meni ni in še marsikje v mojem območju ne, ker ga ne moremo tako srat. Ko imam skladišča polna (senik, siloze in nekaj bal) šele potem si lahko privoščim pašo.. Navadno je to od sredine avgusta oziroma začetka septembra naprej in tam do konec oktobra (telice ostanejo dlje). Kar se tiče one krave pa to. Izstopil sem iz kop, saj zaradi ž omejitve nisem mogel normalno gospodariti. Vsak mesec pazit za vsako tele, ki prileti od krave da ž 1.9 omejitve ne prekoračim.

Priden, preveč priden. Če bi bil malo bolj len bi več prihodka h hiši prišlo, ker bi stroškov imel manj. Krave bi se veliko bolje počutile na paši, manj nafte bi pokuril, strojev bi manj polomil pa dosti manj garal bi. Ti in Tvoja družina.

Krave so mirno 150 dni na leto zunaj na pašniku, 24 ur na dan. Le telijo naj v štali. Pa osemenjevalelec ne bo po pašniku letal za njimi. Molža naj poteka na pašniku. Med molžo naj dobijo nekaj malega krmil in potrebne minerale. Odpade košnja, spravilo sena, futranje, kidanje gnoja. To je radikalna paša.
Najboljša paša je maja in junija. Kolikor kasneje gremo proti jeseni tem slabša je paša. Ti kravam ukradeš najboljše, kar morejo dobit.

Res pa je da je površine, ki jih le pasemo, treba enkrat na leto, dve zmulčit. Z daljinsko vodenim samohodnim mulčarjem je to šala mala opravek.

Tud, če nisi v KOPu, si v prekršku, kadar presežeš dovoljeno obtežbo. Predlagam, da se s tem ne hvališ. Lahko kakšno inšpekcijo za vrat dobiš.

Piši na ZS, pa se oglasi na Savinjski želodec g. Nevednež. Mogoč pa kaj novga izveš.

Lepo, da se je razvila debata samo če si dopisujeva samo nevednež in jaz izgleda, da sva samo midva tista pridna, ko sva pred vročino vse porihtala in lahko brkava po računalniku.

lp

Janez

PS: Se hvalim, če sem imel prej obtežbo 1,84-1,89 5 let zaporedom, sedaj pa nisem omejen z obtežbo 1,9 GVŽ/ha ker sem izstopil iz KOP-a. Zakaj pa misliš, da sem izstopil?

tako veliko obtežbo imaš lahko če gnojiš kot zmešan in/ali imaš suhe krave. pri nas je 0,8 GVŽ/ha (večina ravnin). bo treba malo bolj gnojiti in priti na 1. ampak naše krave so zelo požrešne. ena naša krava poje vsaj toliko kot en bik in pol.

zdaj imam dve presušeni kravi tretji dan noč in dan na paši. pasti se upata samo, če sem jaz 3 metre v bližini, drugače pa stojita pri kozolcu in gledata okoli debelo. posebej 11 let stara krava, ki je bila ves čas privezana v štali do zdaj. mlajša je bolj pogumna. upam, da se bosta čimprej sprostili.

strjan, glej:
1. če imaš parcele velike največ 20a, potem je to res velik problem. Če imaš več parcel skupaj po 20 a, potem to ni več problem.
2. če praviš, da s pašo pridelaš MANJ kot s košnjo, potem žal ne veš, o čem govoriš. S pašo pridelaš vsaj toliko ali več, ob pol manjših stroških.
3. ograjo postaviš 1x, potem čredinke oddeljuješ z začasno ograjo. To je dela za pol ure, nič več - mislim s čredinkami.
4. na 11 ha lahko pridelaš krmo za 15 molznic, če imaš pašo pravilno razporejeno. Če so rastni pogoji tako slabi, da ne pridelaš dovolj ali komaj dovolj mrve, to pomeni, da pridelaš samo slabo mrvo, ki je krave manj pojedo in zato je je dovolj. Če to nadomeščaš s krmili, je pridelava v takem sistemu zelo draga, kar pomeni, da se je za vprašat, če je sistem molznic sploh finančno vzdržen.
5. problem premalo čredink ni v čredinkah ampak v tem, da jih naredite tako malo. Za molznice je najboljša paša s sistemom intenzivna - povprek: se pravi da je čredinka malo večja, da krave lahko še izbirajo in da se jih ne pusti tam toliko časa, da ni ničesar več. Velika obtežitev za nekaj dni, v 3 tednih prideš nazaj spet na isto čredinko. Se pravi moraš imeti 5-6 čredink in jih strogo prestavljati po tem sistemu.
6. isto kot nevednežu mi ni jasno, kako lahko rečeš da se bojiš, da bi prekoračil obtežitev, obenem pa praviš, da imaš raje eno kravo VEČ kakšno imate povprečno mlečnost in katero pasmo?
7. glede velikosti se z nevednežem ne strinjam. Osemenjevanje telic mora biti najprej pri 2/3 odrasle velikosti živali, to je nekje pri 1 letu in 4-6 mesecih starosti. Če so krave premajhne, bodo problemi s telitvami, manj mleka imajo in manj pojedo. Če ti velikost ne ustreza, menjaj pasmo. Npr. Jersey je odlična pašna pasma, manjše velikosti, imajo pa za svojo velikost OGROMNO mleka z veliko večjim deležem beljakovin (okrog 5%) in maščob kot pasme, ki jih redimo v Sloveniji. Mogoče ni napačno tudi razmisliti o kombinirani rjavi pasmi, ki je malo manjša, daje še vedno kar dosti mleka (tudi preko 5.000 kg iz voluminozne krme, če daš krmila pa tudi preko 7.000), močna teleta in je zelo prilagojena na pašo, skromne pogoje.

Še glede 3-letnega uvajanja v pašo:
Obvladovati pašo ne pomeni samo postaviti ograje, spustiti krave noter in iti na fešto. Sistem je popolnoma drugačen kot pri reji v hlevu, zato je prvo leto definitivno težko (že pri telicah, pri molznicah je še toliko več prilagoditev, ker je treba še molžo poštimat, če nimaš hleva ob pašnikih). Dejstvo je, da človek ko prvič nekaj dela, velikokrat naredi na hitro, češ saj bo že ok. Mi smo isto naredili s pašo, ko smo postavili ograjo iz elektrotraku, pa pašni aparat na baterijo pa take fore. Je bilo postavljeno, ja, telice pa kmalu, ko so imele slabšo pašo, zunaj. Sedaj smo postopno popravili cel pašnik, tako da je vsaj spodaj povsod žica 2,5mm, pastir je seveda omrežni, pa tudi stebrički so malo drugačni, bolj zabiti in debelejši. Telice so noter, tudi če nimajo praktično nič več za jest (jih pustimo, da bolj pojejo, ker ne rabijo dobre paše). V 3 letih tudi dobro spoznaš, kako se živali obnašajo - čredni nagoni, pa take fore, česar pri privezanih seveda ne moreš videti. Vse to lahko potem izkoristiš, da čredo z njihovimi nagoni obvladuješ sebi v prid.

_toni je napisal/a:

strjan, glej: 2. če praviš, da s pašo pridelaš MANJ kot s košnjo, potem žal ne veš, o čem govoriš. S pašo pridelaš vsaj toliko ali več, ob pol manjših stroških.

Ne rečem da pridelaš manj, samo po mojem nastane problem pri preraščanju trave v čredinkah in s tem trava izgubi na kakovosti. V čredinki ostane več pohojene kot pojedene trave in nato v vsakem primeru moraš pokosit.

_toni je napisal/a:

strjan, glej: 6. isto kot nevednežu mi ni jasno, kako lahko rečeš da se bojiš, da bi prekoračil obtežitev, obenem pa praviš, da imaš raje eno kravo VEČ kakšno imate povprečno mlečnost in katero pasmo?

Ne bojim se da bi prekoračil, ker sem ravno zato izstopil iz KOP programa.
Mlečnost je bila lansko leto nekje 7k po kravi. Od vseh sivk sta v štali še dve črnobeli. Bolj zaradi pomanjkanja rjavih telic v tistem času kot kaj drugega. Počasi prehajam nazaj na rjavo pasmo, ki so mi tudi originalno bolj pri srcu in v naše okolje bolj pašejo.

Povej še prosim, koliko bi morala biti okvina velikost čredinke za 14 ali 15 molznih krav in število čredink?

logpop je napisal/a:

tako veliko obtežbo imaš lahko če gnojiš kot zmešan in/ali imaš suhe krave. pri nas je 0,8 GVŽ/ha (večina ravnin). bo treba malo bolj gnojiti in priti na 1. ampak naše krave so zelo požrešne. ena naša krava poje vsaj toliko kot en bik in pol. zdaj imam dve presušeni kravi tretji dan noč in dan na paši. pasti se upata samo, če sem jaz 3 metre v bližini, drugače pa stojita pri kozolcu in gledata okoli debelo. posebej 11 let stara krava, ki je bila ves čas privezana v štali do zdaj. mlajša je bolj pogumna. upam, da se bosta čimprej sprostili.

11 let stara teta je definitivno prestara, da bi se naučila past. Vem, začeti je treba s tistim, kar imaš v štali. Tudi to je eden od razlogov zakaj triletno uvajanje v pašno rejo. V tem času počasi izločiš stare živali. Mlajše se nakako prilagodijo. Ko pa enkrat paseš kot se šika pa itak že telice navadiš na pašo

Tisto teto pa le spuščaj ven na zrak, ji bo dobro delo malo kosti razmigat. Bo potem lažji porod. Pričakovati, da bi se taka krava past naučila je tako, kot da bi 80 let staro mamo učil kuhati na steklokeramični plošči ali uporabljati univerzalni gospodinjski strojček, MUM imenovani

strjan je napisal/a:

_toni je napisal/a: strjan, glej: 2. če praviš, da s pašo pridelaš MANJ kot s košnjo, potem žal ne veš, o čem govoriš. S pašo pridelaš vsaj toliko ali več, ob pol manjših stroških. Ne rečem da pridelaš manj, samo po mojem nastane problem pri preraščanju trave v čredinkah in s tem trava izgubi na kakovosti. V čredinki ostane več pohojene kot pojedene trave in nato v vsakem primeru moraš pokosit. _toni je napisal/a: strjan, glej: 6. isto kot nevednežu mi ni jasno, kako lahko rečeš da se bojiš, da bi prekoračil obtežitev, obenem pa praviš, da imaš raje eno kravo VEČ kakšno imate povprečno mlečnost in katero pasmo? Ne bojim se da bi prekoračil, ker sem ravno zato izstopil iz KOP programa. Mlečnost je bila lansko leto nekje 7k po kravi. Od vseh sivk sta v štali še dve črnobeli. Bolj zaradi pomanjkanja rjavih telic v tistem času kot kaj drugega. Počasi prehajam nazaj na rjavo pasmo, ki so mi tudi originalno bolj pri srcu in v naše okolje bolj pašejo. Povej še prosim, koliko bi morala biti okvina velikost čredinke za 14 ali 15 molznih krav in število čredink?

Vprašanje v zadnjem odstavku je sicer namenjemo inženirju Kukenbergerju, vendar me prsti tako srbijo, da se ne morem vzdržat, da ne bi napisal svojega mnenja, na izkušnji temelječega :
Pašna ograja naj bo izdelana tako, da ne bo ovirala košnje Se reče ob cestah, ob gozdu, ob jarkih. Skratka po naravnih mejah.
Velikost ograje je več ali maj nepomembna. Če je pašnik velik se ga pregradi z začasno ograjo.
Na predvanju je veterinar učil, da se v sedmih dneh ličinke zajedalcev, v drekih bivajoče, razvijejo do tiste stopnje, ko lahko spet pridejo v prebavila. To je razlog zakaj živina ne sme biti na istem pašniku več, kot sedem dni.
Govedo ne popase trave v neposredni okolici dreka prav zato, da se ne bi okužilo z ličinkami zajedlcev. Ta obrambni refleks ima pač v genih. Iz tega razloga tudi ne smemo pasti goveda do zadnje travice, ki jo vidimo na pašniku. Konji morejo opraviti čistilno pašo za govedom, saj jim goveji zajedalci ne škodijo.

nekateri se s 30 in več letnimi izkušnjami paše včasih kar smejimo vsem modrostim.
Paša ne pomeni samo prednosti, ima tudi pomanjkljivosti,
- paša bolj izčrpa travnike,
- možnosti poškodb, parkljev,
- pašne živali imajo pogosto več bradavic,
- delo - vsakodnevne pregrade,
- privezovanje v hlevu in učenje,
- bolj selektivno prehranjevanje - krava na paši dobro ve kaj žreti in česa ne, to logiko prenese tudi v hlev in jasli, kjer bolj prebira,
- razmeroma draga investicija v kvalitetno večjo ograjo,
- zamudna košnja okoli kolov in obiranje na roke,
- večja zapleveljenost.

Seveda pa + odtehtajo.

Za 15 krav je kar fajn, da imaš čredinko okoli pol hektara, in vsaj 3 čredinke. Za pašno kosni sistem pa 15 krav 10 ha.

lp

strjan je napisal/a:

Od vseh sivk sta v štali še dve črnobeli. Bolj zaradi pomanjkanja rjavih telic v tistem času kot kaj drugega. Počasi prehajam nazaj na rjavo pasmo, ki so mi tudi originalno bolj pri srcu in v naše okolje bolj pašejo. Povej še prosim, koliko bi morala biti okvina velikost čredinke za 14 ali 15 molznih krav in število čredink?

Glede prvega odstavka nimam česa drugega reči kot enako
7.000 pri praktično izključno rjavi kravi je pa super. Povprečje rjave v Sloveniji je 5.500, samo kot primerjava.

Glede velikosti čredink pa kopiram odstavek iz Vidrihove knjige Pašnik, kjer piše o obtežitvi, kar se če preračunaš na maso krav lahko uporabi za računanje velikosti čredink.

Citiram:
Krave molznice pasemo pri obtežbi 2-2,5 GVŽ/ha, kadar moramo na pašniku pridelati tudi krmo
za zimo. Če to krmo pridobimo z njiv, jih pasemo pri obtežbi 4-5 GVŽ/ha. Od obravnavanih
sistemov paše so za pašo krav molznic primerni obročna in polobročna paša, sistem pašno-košne
in pašne rabe ter intenzivna paša povprek. Praktične izkušnje pri delu z velikimi čredami so pokazale, da naj bodo živali razdeljene v manjše skupine in naj se pasejo ločeno glede na višino
proizvodnje. Količina namolzenega mleka se poveča za 10 odstotkov, če 100 glav veliko čredo
razdelimo na dve skupini po 50 krav. Tudi živali se namreč poznajo med seboj, in če je čreda
manjša od 50 glav, potem vsaka pozna svoje mesto in položaj ostalih živali v čredi. Čreda je zaradi tega bolj mirna, tako na pašniku, na poti tja in nazaj ter na molži. Prav tako je pomembno,
da tisti, ki skrbi za čredo, pozna posamezne živali, opazi posebnosti v njihovem obnašanju na
pašniku in pri molži ustrezno poskrbi za take živali (zdravljenje, pripust). V manjši skupini je
to lažje izvajati. Krave naj bodo prestavljene na nov obrok (novo ogrado) vsakokrat popoldne
oziroma po popoldanski (večerni) molži. Takrat bodo pojedle večji del dnevnega obroka in nevarnost zaradi napenjanja živine bo manjša, ker zelinje vsebuje manj vode. Za krave molznice,
ki se morajo vračati v hlev na molžo, in če imamo večje pašnike ali samo oddaljenejše ograde,
je zelo smiselno urediti ogrado ali dve za nočno pašo. Tako bo manj dela zjutraj s spravljanjem
živine v hlev na molžo. Bolj oddaljena zemljišča naj bodo namenjena dnevni paši po najbolj
ustreznem sistemu paše

Da vas malce "špiknem" kaj je to kvalitetna ograja?
Neki dragi sistemi sestavljeni iz močnih kolov, debele žice, ki porabijo goro časa in denarja da so postavljeni, potem pa še v košnji delajo napoto. Ali nek preprost sistem premične ograje iz plastičnih količkov, po vogalih leseni količki za šponanje vrvice, ki je v ekstremno kratkem času postavljena in podrta?