_toni je napisal/a:

Grega S je napisal/a: Za ta namen se pri veterinarju dobi posebna zadeva s katero se krave pošprica. Misliš Byofly?

Ne vem točno kako se reče. Pomoje pa je to to

Malo me bode, ker ste se ravninci totalno razpisali od paše pa kako bi se naj z vitlo ne vem kam vlekel, kjer se kravce lahko pasejo itd. ter gospod KMETOVALEC (tole me je mal zbodlo) od zastonj obnove ruše itd. . Ne rečem..... paša je najcenejša z vidika pridelave mleka samo se pa predvsem pri meni pojavi ene par problemov, ki niso zanemarljivi.

Prvi predstavlja premalo površin v lasti, saj na desetih oziroma 11 ha 15 molznic ne moreš prepasti čez sezono, če hočeš pridelati kolčkaj futra za zimo s tem da telice romajo za tri mesece v planino. V radiju 20km ne dobim v najem zemlje niti za vrt, kaj šele za nasad koruze za silažo...... vesel bi bil že sena- to pišem za območje zg. Savinjske doline.

Strmina ni zanemarljiv pojem, če bi rad s pašo kolobaril in se vedno selil iz parcele na parcelo, saj v času večjih padavin zemlja zelo dobro občuti vsako drsanje krave čez pašnik. Da ne omenjam vsakodnevnega postavljanja ograje, ko zdrsne katera čez rob in skoraj dnevnega planiranja po zorani njivi. Zaradi premalo čredink pride do prevelike obtežitve pašnika in s tem posledično do večjih škod na travni ruši.

Kot tretje bi omenil preveliko težo krav, ki se zelo navezuje na slabo vreme in smo jo pridobili s križanjem in s tem dodobra zorane travnike.

Polovica travnikov je bila v s35, hektar pa pol pa v s50. Zakaj "bila", ker za par flik raje kupujem cenejša krmila in molzem eno kravo več, pa še za vsako tele mi ni treba gvž računat, da ga neb slučajno prekoračil.

Teorija je eno, praksa je drugo pa pasem vsako leto, samo pač šele tedaj, ko imam na štali zadostno količino krme.
Živali nato ostanejo na travnikih, dokler imajo kaj za obliznit. Preko zime se neravnine mal uležejo, spomladi se prelavfa kar se da s travniškimi, pol pa upaš, da ne zlomiš vrtavkastega obračalnika, pa da ti krave niso kakšnega roba nesle toliko globoko, da ne polomiš nožev kosilnice na novo "zraslem " kamnu.

strjan je napisal/a:

Malo me bode, ker ste se ravninci totalno razpisali od paše pa kako bi se naj z vitlo ne vem kam vlekel, kjer se kravce lahko pasejo itd. ter gospod KMETOVALEC (tole me je mal zbodlo) od zastonj obnove ruše itd. . Ne rečem..... paša je najcenejša z vidika pridelave mleka samo se pa predvsem pri meni pojavi ene par problemov, ki niso zanemarljivi. Prvi predstavlja premalo površin v lasti, saj na desetih oziroma 11 ha 15 molznic ne moreš prepasti čez sezono, če hočeš pridelati kolčkaj futra za zimo s tem da telice romajo za tri mesece v planino. V radiju 20km ne dobim v najem zemlje niti za vrt, kaj šele za nasad koruze za silažo...... vesel bi bil že sena- to pišem za območje zg. Savinjske doline. Strmina ni zanemarljiv pojem, če bi rad s pašo kolobaril in se vedno selil iz parcele na parcelo, saj v času večjih padavin zemlja zelo dobro občuti vsako drsanje krave čez pašnik. Da ne omenjam vsakodnevnega postavljanja ograje, ko zdrsne katera čez rob in skoraj dnevnega planiranja po zorani njivi. Zaradi premalo čredink pride do prevelike obtežitve pašnika in s tem posledično do večjih škod na travni ruši. Kot tretje bi omenil preveliko težo krav, ki se zelo navezuje na slabo vreme in smo jo pridobili s križanjem in s tem dodobra zorane travnike. Polovica travnikov je bila v s35, hektar pa pol pa v s50. Zakaj "bila", ker za par flik raje kupujem cenejša krmila in molzem eno kravo več, pa še za vsako tele mi ni treba gvž računat, da ga neb slučajno prekoračil. Teorija je eno, praksa je drugo pa pasem vsako leto, samo pač šele tedaj, ko imam na štali zadostno količino krme. Živali nato ostanejo na travnikih, dokler imajo kaj za obliznit. Preko zime se neravnine mal uležejo, spomladi se prelavfa kar se da s travniškimi, pol pa upaš, da ne zlomiš vrtavkastega obračalnika, pa da ti krave niso kakšnega roba nesle toliko globoko, da ne polomiš nožev kosilnice na novo "zraslem " kamnu.

Tole je pa napisano v obliki rebusa. Komaj kaj razumem kaj hoče avtor povedati. Od tistega, kar je razumljivo naj mi bo, prosim, dovoljeno komentirati:
Ravninci so se razpisali o paši!. Dvomim. Ravninci pišejo o super traktorjih, 6 metrskih kosilnicah. 40 kubičnih nakladalkah... o paši pišejo bolj malo. Pašna reja nima v zaledju mogočne industrije kmetijskih strojev, ki na vse mogoče načine vspodbuja nakupe novih in novih in še bolj sofisticiranih strojev. Tisto malo izdelovalcev pašne opreme si reklame za svoje produkte pač ne more privoščiti.

Kakopak. Površin je treba imeti za pašo dovolj. Krave s pašno rejo konzumirajo dosti več krme, kot v hlevu, zato pa tudi dosti več dajo od sebe. Saj je znana zgodba o onem možakarju, ki je hotel konja navaditi da bi trske jedel: je dejal, prav takrat, ko se je navadil je pa crknil.. Zemlja rodi kolikor rodi, več ne more. Hribovci nikoli ne bomo mogli ravnincem konkurirati v kvantiteti. V kvaliteti pač. V hribih nikoli ne bomo mogli dohodek povečevati v smislu več in več mleka. To prepustimo ravnincem. Naša prednost je edino v možnosti dodajanja vrednosti surovini. Ne prodajati mleka, pač pa mlečne izdelke. Tukaj je naša šansa.

Velikost krav: Za Boga svetega, pa mlajše telice oemenjujmo, da bomo imeli manjše krave. To pa ja ni težko.

Odstavka o s 35 pa eni kravi več niti slučajno ne kopčam, zato ga ne komentiram.

Zadnji odstavek kaže, da avtor paše sploh ne jemlje za način reje, ki bi mu prinesel zmanjšanje stroškov, posledično pa večji prihodek. Moja izkušnja je taka, da s pašno rejo moremo pridobiti 40 % potrebne voluminozne krme letno, vendar le, če pasemo vso čredo vso toplo polovico leta. In šele v tem primeru se paša pokaže kot uspešen način reje. Na pašno rejo je nujno preiti radikalno. Nič polovičarstva. Je ena enkrat rekla, da bi rada bila nedolžna pa še uživala da bi rada. Jok, ne gre to. S pašo je enako. Eno ali drugo. Srednje poti ni. Fertik.

nevednež je napisal/a:

Zemlja rodi kolikor rodi, več ne more. Hribovci nikoli ne bomo mogli ravnincem konkurirati v kvantiteti. V kvaliteti pač. V hribih nikoli ne bomo mogli dohodek povečevati v smislu več in več mleka. To prepustimo ravnincem. Naša prednost je edino v možnosti dodajanja vrednosti surovini. Ne prodajati mleka, pač pa mlečne izdelke. Tukaj je naša šansa.

No tudi o večji ceni mleka in dodatkov za višine ste vsi tiho. Če pa si na 200 metrov višine kjer ne dobiš višinskega, pa imaš vse razjebano toliko da nič ne raste si pa ne moreš prav nič pomagat.. in če imaš parcele raztreščene po 20 arov, kako boš pasel? + da nucaš gnoj za njive (kje ga boš dobil če so na paši). Do sedaj imam na paši samo konje, pa vidim kaj naredijo z travno rušo + na nekaterih delih ne pojedo in moram potem vse pokostit kar je isto kot da kosim + 40% paše stacajo kar bi lahko posušil in pokrmil. Saj ne rečem žival uživa, bregovi in okoli kamenja je lepo popašeno samo to res ne more biti za vsakogar.

jack_majstr je napisal/a:

Saj ne rečem žival uživa

to je že zadosti dober razlog.
nevednež, enkrat si napisal, da traja prehod na pašo 3 leta. me zanima kaj vzame tako dolgo? mogoče misliš to, da se izboljša kvaliteta pašnikov (da se zaseje bela detelja)?

tudi jaz ne razumem, kaj bi rad strjan povedal. če ga povzamem: da nima zadosti površin (če jih ni za pašo zadosti jih tudi za kositi ne bo zadosti) in da krave razrujejo travnike???

po moje so skrivnosti uspešne paše delanje čredink in bela detelja:

če se ena krava pase 100 dni v ogradi veliki 1 ha je to slabo, ker je trajanje zasedbe predolgo in paša poteka pri prenizki gostoti zasedbe, zato ruša ostari in to ni dobro.
če se sto krav pase 1 dan v ogradi veliki 1 ha je to odlično, ker živali popasejo vse zelinje odlične prebavljivosti v enem dnevu in z gnojenjem ustvarijo dobre razmere za nadaljno rast ruše.
Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 126

trajanje zasedbe ograde v hribovitem svetu ne bi smelo biti daljše od 5 dni. ker v šestih dneh že zraste požeta detelja toliko, da jo žival lahko ponovno požanje, in to je slabo za rastlino.
Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 126

Kadar se napotimo na pašnik je najbolje, da imamo vsakokrat s seboj v žepu seme bele detelje in ga dosejemo tam, kjer opazimo močnejše poškodbe ruše. Od gaženja poškodovana mesta so vedno tudi dobro pognojena z iztrebki, zato se bodo tam hitro naselile nezaželene zeli, če ne bomo posejali koristnih rastlin. Seme živali zgazijo v zemljo.
Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 92

prednosti bele detelje na paši:
živali jo lahko več požrejo, ker ima velike liste, ima več beljakovin, več rudnin in pol manj vlaknin.
s staranjem se njena prebalvjivost počasi manjša. prireja mesa je za 30% večja.
Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 97

na slabih pašnikih bi jaz kar pustil, da ga krave čimbolj razrijejo (prevelika obtežba v mokrem vremenu), potem pa vrgel tja seme bele detelje in ga tako na hiter način spremenil v kvaliteten pašnik, ki sam sebe gnoji.

nevednež je napisal/a:

Zadnji odstavek kaže, da avtor paše sploh ne jemlje za način reje, ki bi mu prinesel zmanjšanje stroškov, posledično pa večji prihodek. Moja izkušnja je taka, da s pašno rejo moremo pridobiti 40 % potrebne voluminozne krme letno, vendar le, če pasemo vso čredo vso toplo polovico leta. In šele v tem primeru se paša pokaže kot uspešen način reje. Na pašno rejo je nujno preiti radikalno. Nič polovičarstva. Je ena enkrat rekla, da bi rada bila nedolžna pa še uživala da bi rada. Jok, ne gre to. S pašo je enako. Eno ali drugo. Srednje poti ni. Fertik.

jemljem, samo takoj smo spet pri pogojih, ki si jih tako lepo pokomentiral.

Kar se tiše s35 in s50 so to oznake za strmine v podukrepu KOP.

strjan je napisal/a:

nevednež je napisal/a: Zadnji odstavek kaže, da avtor paše sploh ne jemlje za način reje, ki bi mu prinesel zmanjšanje stroškov, posledično pa večji prihodek. Moja izkušnja je taka, da s pašno rejo moremo pridobiti 40 % potrebne voluminozne krme letno, vendar le, če pasemo vso čredo vso toplo polovico leta. In šele v tem primeru se paša pokaže kot uspešen način reje. Na pašno rejo je nujno preiti radikalno. Nič polovičarstva. Je ena enkrat rekla, da bi rada bila nedolžna pa še uživala da bi rada. Jok, ne gre to. S pašo je enako. Eno ali drugo. Srednje poti ni. Fertik. jemljem, samo takoj smo spet pri pogojih, ki si jih tako lepo pokomentiral. Kar se tiše s35 in s50 so to oznake za strmine v podukrepu KOP.

zelo natančno vem kaj pomeni s35 in s 50. Imamo tega pri nas kar nekaj. Prav paša nam omogoča rabo teh površin. Nema nikoga, ki bi to še hotel kosit, še manj grabit in na roke od spodaj v nakladalko rinit (to smo delali včasih). Sredine in konca odstavka ne razumem. Zakaj bi imel eno kravo več, če na neki površini ne gospodariš

logpop je napisal/a:

jack_majstr je napisal/a: Saj ne rečem žival uživa to je že zadosti dober razlog. nevednež, enkrat si napisal, da traja prehod na pašo 3 leta. me zanima kaj vzame tako dolgo? mogoče misliš to, da se izboljša kvaliteta pašnikov (da se zaseje bela detelja)? tudi jaz ne razumem, kaj bi rad strjan povedal. če ga povzamem: da nima zadosti površin (če jih ni za pašo zadosti jih tudi za kositi ne bo zadosti) in da krave razrujejo travnike??? po moje so skrivnosti uspešne paše delanje čredink in bela detelja: če se ena krava pase 100 dni v ogradi veliki 1 ha je to slabo, ker je trajanje zasedbe predolgo in paša poteka pri prenizki gostoti zasedbe, zato ruša ostari in to ni dobro. če se sto krav pase 1 dan v ogradi veliki 1 ha je to odlično, ker živali popasejo vse zelinje odlične prebavljivosti v enem dnevu in z gnojenjem ustvarijo dobre razmere za nadaljno rast ruše. Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 126 trajanje zasedbe ograde v hribovitem svetu ne bi smelo biti daljše od 5 dni. ker v šestih dneh že zraste požeta detelja toliko, da jo žival lahko ponovno požanje, in to je slabo za rastlino. Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 126 Kadar se napotimo na pašnik je najbolje, da imamo vsakokrat s seboj v žepu seme bele detelje in ga dosejemo tam, kjer opazimo močnejše poškodbe ruše. Od gaženja poškodovana mesta so vedno tudi dobro pognojena z iztrebki, zato se bodo tam hitro naselile nezaželene zeli, če ne bomo posejali koristnih rastlin. Seme živali zgazijo v zemljo. Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 92 prednosti bele detelje na paši: živali jo lahko več požrejo, ker ima velike liste, ima več beljakovin, več rudnin in pol manj vlaknin. s staranjem se njena prebalvjivost počasi manjša. prireja mesa je za 30% večja. Tone Vidrih - Pašnik, najboljše za žival, zemljo in ljudi str. 97

Prehod traja dejansko tri leta. V prvem letu se zgodi miselni preskok rejca iz hlevske reje na pašno rejo. Z drugimi besedami: predsodki pred pašo začnejo izginevat.
V drugem letus spoznaš, da je paša odlična reč in se naučiš katere so glavne zahteve, ki jih moraš upštevat pri vodenju paše.
V tretjem letu pa odpraviš bistvene napake, ki si jih delal v prvem in drugem letu.
Četrto in naslednja leta rutinirano paseš in odpravljaš le še manjše napakice.

Ko rečeš nema nikoga....... jaz druge izbire ravno nimam. Hlev in vse je prirejeno za obdelavo teh travnikov (gorski traktor, gorska nakladalna, dodatna kolesa, sušilna itd.) Zaradi tega pospravim tudi največje brege in jih lepo poskladiščim za obdobje zime. Neobdelanih travnikov oziroma vsaj dvakrat pokošenih pri meni ni in še marsikje v mojem območju ne, ker ga ne moremo tako srat.

Ko imam skladišča polna (senik, siloze in nekaj bal) šele potem si lahko privoščim pašo.. Navadno je to od sredine avgusta oziroma začetka septembra naprej in tam do konec oktobra (telice ostanejo dlje).

Kar se tiče one krave pa to. Izstopil sem iz kop, saj zaradi gvž omejitve nisem mogel normalno gospodariti. Vsak mesec pazit za vsako tele, ki prileti od krave da gvž 1.9 omejitve ne prekoračim.