http://www.zurnal24.si/rakotvorni-strup-v-slovenskem-mleku-clanek-146316

Kdo je zadolžen za kontrolo tega kaj se sploh dodaja v krmila?

Če sm jst prov prebrav je ta aflatoksin gliva, ki se nahaja v plesnivi krmi. Pogoji za uspevanje te glive so 85-99 % vlaga, deluje tudi pri 65 % vlagi, temperatura visoka 25-35 stopinj celzija prenese tudi temperaturo okoli 5 stopinj celzija. Kot so povedali te glive pri nas že dolgo niso našli, ker je bolj prisotna na področjih z višjo vlago in temperaturo. So pa ugotovili, da je bilo krmilo, ki je bilo okuženo s to glivo koruzno šrot in če sem prav zasledil je kmetija koruzni šrot kupovali drugje.
Če je moje mišlenje pravilno potem če je koruzno zrnje sušeno na 14 % vlago ne pride do okužbe s to glivo, ki izloča aflatoksine.
Ali je možno, da je bilo zrnje kupljeno v drugi državi, kjer so taki pogoji za rast plesni?

Kodran je napisal/a:

Ali je možno, da je bilo zrnje kupljeno v drugi državi, kjer so taki pogoji za rast plesni?

Citiram:

Izsledki vzorcev sestavin obroka so pokazali, da je vsebnost aflatoksina B1 presežena v vzorcu koruznega šrota pri enem izmed slovenskih proizvajalcev krmil.

http://www.rtvslo.si/zdravje/v-mleku-nasli-rakotvorne-snovi/275159

Ti t. i. mikotoksini so problem zaradi specifike gljiv (plesni), ki uspevajo v pogojih, kot si jih opisal ti Kodran. Gljive toksine izločajo v svoje okolje, kot izloček prebave. v primeru pa da gliva propade zaradi neustreznih pogojev, toksini ostanejo v okolju, celo nivo se spreminja (viša), ker toksini razpadajo samo pod določenimi posebnimi pogoji. Edina rešitev tukaj so t. i. vezalci toksinov, ki se dodajajo krmi, kar pa proizvajalec ni naredil, ker je pač mislil, da nima plesnive surovine (naivno in nevarno razmišljanje, ampak tako je - žal). Jaz sem lani jeseni ob ročnem trganju koruze na cca. 12a njivice zavrgel dobro tretjino koruznih storžev, ker so bili plesnivi. Ampak sosedje so pametovali, da sem malo čez les, češ, da to ne škodi živalim. Redim si ponavadi dva pujsa za sebe in ker želim, da pujs ne je tistega, kar ne bi jedel sam, sem mu zato pustil izbiro, ko mu ponudim koruzni šrot. Je pujs s svojim rilcem bolj pameten kot sosedje in se šrota niti ne dotakne (pameten pujs).
Sem pa imel možnost skoraj deset let spremljati, kaj se dogaja s prašiči, ki dobivajo z mikotoksini "oplemeniteno" krmo in posledice takšnega dela na plemenske svinje. Odkrito povedano, od takrat najraje jem meso, ki ga poznam in še tega nočem krniti s vsem, kar se dobi.
Žalost pri navedenih dveh člankih je v tem, da bosta kratko potegnili kmetiji, ne pa tisti ki je "oplemeniteno"surovino dal na trg.

Lep pozdrav:

bobo1 je napisal/a:

Žalost pri navedenih dveh člankih je v tem, da bosta kratko potegnili kmetiji, ne pa tisti ki je "oplemeniteno"surovino dal na trg. Lep pozdrav:

in prav to je v naši ljubi sloveniji najbolj žalostno

Naj spomnim, da je naša koruza ob žetvi romala v ITA in potem po pogovorih s tovornjakarji ki so odvažali koruzo ugotoviš, da se jeseni vozi koruza tja dol, da se pa koruza vozi celo leto in to tudi v obratni smeri....

vendar si pozabil povedati, da pride nazaj "izpraznjena"

Lepa promocija slovenskega mleka!

Ja koruzo, ki naj bi bila okužena s to nevarno plesnijo, ki proizvaja to nevarno snov je uvažal Vajet iz Ajdovščine.

potem so plesniva mrva, travna silaža, koruzna silaža lahko ravno tako nevarni za zdravje? kaj pa potem naredite ko silirate koruzno silažo in vmes rastejo kakšne plesnive koruze? na roke izločiti?

če kupuješ koruzno zrnje in ne šrot potem se vidi, če je plesnivo?

malo offtopic: moka naj bi v prvih 48 urah po mletju izgubila večino vitaminov, zato jaz koruzo meljem uro preden jo dam kravam. mogoče bodo kaj bolj zdrave. zato iščem način kako poceni zmleti pšenico v moko doma.