V bistvu bi bil to lahko projekt lokalnih kanalizacijskih sistemov. Npr. podobno kot je na Ihanu, kjer predelujejo gnojevko, odpadke živilske industrije in pa blato s komunalne čistilne naprave.

Seveda je pa potem problem neuporabna gnojevka, ki jo je treba deponirat.

Si upaš iti v projekt kjer ima že koncesijo recimo Komunala....

Kot pravim, država mora začet tudi spreminjati svet...

zato pa pravim da je vredno pogledati 250 in se potem odločiti o primerni velikosti za lastno. Ali za 50 ali kaj več. Manj kot 50 žal ne bo šlo ekonomsko skozi.

ŽE za 50 se težko odločajo, ker marsiakteremu kmetu dodatni zaslužek med 400 in 1200 € ne predstavlja dovolj, da bi se odločil za investicojo v 50 kW.

od 400 do 1200 zaslužka je velik razpon ampak je realen in zavisi od več dejavnikov.

Pri vseh, katerim sem sam računal sem imel ta razpon čistega mesečnega dobička.

Bolj problem je če boš dobil koncesijo za to "odlagališče odpadkov".

_toni je napisal/a:

V bistvu bi bil to lahko projekt lokalnih kanalizacijskih sistemov. Npr. podobno kot je na Ihanu, kjer predelujejo gnojevko, odpadke živilske industrije in pa blato s komunalne čistilne naprave. Seveda je pa potem problem neuporabna gnojevka, ki jo je treba deponirat.

Ne mešaj jabolk in hrušk. V ihanu je eno bioplinarna, ki je sedaj v lasti petrola in drugo CČN- Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik. Ti dve podjetji med sabo nimata nič, razen da sta sosedi. Prav tako iz CČN ne vozijo blata v bioplinarno. Takšno blato bi se lahko edino sušilo v bioplinarni z toploto, ki kot stranski produkt nastane pri proizvodnji elektrike. Prav tako je potem še dodatna subvencija, če uporabiš določeno velik odstotek v koristne namene. Bom pa upam da v kratkem naredil kalkulacijo koliko se točno splača narediti bioplinarno, če je kmetija velika npr. 100 GVŽ.


LP

http://ccn-domzale.si/index.php/proces-ienja/prikaz-procesa/anaerobna-bioloka-stopnja.html

Ne vem, če res. CČN ima poseben bioplinski digester? In dela svojo elektriko? Smo bili tam, pa so nam pokazali celotno shemo CČN in bioplinske naprave. Ne trdim 100%, precej sigurno pa.

Trenutno so bioplinarne rentabilne s pomočjo subvencij in z uporabo surovine, za prevzem katere se dobi še plačilo (pomije itd.).

Indija in Kitajska sta že pred desetletji z enostavnimi bioplinskimi napravami pridobivali velik del potrebne enegije za gosdpodinjstva.
In toliko let po tem se ena razvita EU sramuje, da bi prekopirala te enostavne rešitve?

Interes ponudnikov velikih sistemov pa je kompliciranje tehnološko zakonodajnih zahtev. S tem se učinkovito preprečuje vzpostavitev manjših enostavnih pogonov.

Po mojem bi bil vsak pridelovalec zelenjave povsem zadovoljen, če bi si z enostavno in poceni rešitvijo pridobil vsaj del potrebne toplote za ogrevanje rastlinjakov in s tem tudi predelavo lastnih rastlinskih odpadkov.
In to ne po ceni investicije 5-7000 € za instaliran kW.

vrgoles je napisal/a:

zato pa pravim da je vredno pogledati 250 in se potem odločiti o primerni velikosti za lastno. Ali za 50 ali kaj več. Manj kot 50 žal ne bo šlo ekonomsko skozi. ŽE za 50 se težko odločajo, ker marsiakteremu kmetu dodatni zaslužek med 400 in 1200 € ne predstavlja dovolj, da bi se odločil za investicojo v 50 kW. od 400 do 1200 zaslužka je velik razpon ampak je realen in zavisi od več dejavnikov. Pri vseh, katerim sem sam računal sem imel ta razpon čistega mesečnega dobička.

Če mi jamčiš 400 € čistega mesečnega dobička grem takoj v investicijo. Ali pa ti pod čisti mesečni dobiček razumeš kaj drugega kot jaz?

Kmetovalec, pridi na pogovor, pa boš videl kalklacijo.

suzica je napisal/a:

Bolj problem je če boš dobil koncesijo za to "odlagališče odpadkov".

Vrgo? Lahko odgovoriš?