GTR je napisal/a:

Trgovina z živili se pač nemore primerjati z trgovino z ostalim blagom, saj vrjamem da so določeni prehrambeni artikli, ki morajo biti uvoženi kot so tropsko sadje, ne pa meso mleko kruh in podobno.

tropskega sadja nam sploh ni treba jest. ljudje smo prilagojeni na LOKALNO hrano. jabolka, hruške, ostalo sadje, ki se da skladiščiti, med letom pa sezonsko in seveda zelenjava. ostalo ni potrebno.

_toni je napisal/a:

GTR je napisal/a: Trgovina z živili se pač nemore primerjati z trgovino z ostalim blagom, saj vrjamem da so določeni prehrambeni artikli, ki morajo biti uvoženi kot so tropsko sadje, ne pa meso mleko kruh in podobno. tropskega sadja nam sploh ni treba jest. ljudje smo prilagojeni na LOKALNO hrano. jabolka, hruške, ostalo sadje, ki se da skladiščiti, med letom pa sezonsko in seveda zelenjava. ostalo ni potrebno.

ni poptrebno, je pa dobro

Menim, da so subvencije dobra stvar. Izenačujejo dohodek kmetov, ki imajo srečo, da kmetujejo na ravnem s kmeti, ki kmetujemo v hribih. Tisti, ki trdi : "naj raje malo bolje plačajo kmečke pridelke, subvencije pa ukinejo, da bo mir", se moti. Kmetije v Savinjski Dolini, okrog Grosuplja, Šentvida pri Stični, Trebnjega, Novega Mesta, Šentjerneja, Krškega, Brežic, v Vipavski Dolini, okrog Gorice, na Dravskem polju, na dolinskem delu Prekmurja.... , imajo že v štartu prednost pred kmetijami, denimo v Prlekiji, na Kozjaku, Pohorju, Zasavju, Suhi Krajini, Blokah, Krasu, Tolminskem, zgornjem Gorenjskem, Koroškem....
Druga stvar pa so ukrepi drugega stebra. Če prav razumem so to subvencije namenjene za "razvoj podeželja". Tukaj pa stvar ne štima. Te subvencije se delijo nepregledno. Tukaj so možne podkupnine, dodeljevanje subvencij po zvezah. Hribovske kmetije le stežka pridejo do njih, le stežka izpolnijo pogoje zanje. Predvsem pa so te subvencije po mojem mnenju dejansko namenjene trgovcem s kmetijskimi stroji. Točneje rečeno: trgovski lobi ima premočan vpliv na razpisne pogoje za njihovo dodeljevanje.
Najbolj "mutna posla" pa se po moji oceni dogajajo pri tistih subvencijah za razvoj podeželja, ki se dodeljujejo občinam, raznim LASom in podobno. Menim, da se tam dogaja "štala" na visokem nivoju.

Nekateri projekti iz LEADER programa so zelo uspešni. Res je, da ta denar v veliko primerih prejemajo javne službe in zasebna nekmetijska podjetja, ker je tudi vsem dostopen in je namenjen splošnemu razvoju podeželja. Učinke je pa seveda težko vrednotiti. Žal.

Samo mimogrede - obdelovalne površine v Trebnjem metati v isti koš z ravninami Gorenjske, Prekmurja in Podravja, je podobno, kot reči, da z ušesom sekire lažje cepiš drva kot z ostrino

Argument: kjer je ravno, je poplavno, kjer ni ravno pa ni ravno - torej je hrib. Sicer to niso ekstremni hribi, dovolj pa je strmo, da si hendikepiran - prisiljen uporabljati majhne stroje. Veliko površin, ki jih ljudje kosijo, bi morali pasti. Ampak to je že druga zgodba. Je tudi nekaj površin med staro in novo avtocesto, ki so malo nagnjene in so res dobre, drugje pa jih ni. Je pa tu spet vprašanje kakovosti pridelkov... NA veliko površinah je ogromno kamenja (kras), izredno težka zemlja in valovit teren. Tako da - argumentirano ovržem vašo trditev, nevednež

Zelo preprosto bom napisal kaj pomenijo subvencije.
Primerljiv stroj je v ZDA skoraj še enkrat cenejši (torej, tudi traktor, ki je narejen v evropi in prepeljan čez lužo tam stane skoraj še enkrat manj), najbolj izrazita pa je razlika pri alternativnih virih energije, kjer je investicija v bioplinsko napravo v katero serje 650 krav molznic, pa še ves podmladek točno 1 milijon USD.
Pri nas so te cene bistveno drugačne in dejansko znižujejo standard kmečkemu prebivalstvu in ga dvigujejo predvsem trgovcem.
Za nadaljni razvoj kmetijstva so subvencije v takšni obliki kot so škodljive in so tudi dejansko povzročile propad kmetij in padec pridelave.

Se popolnoma strinjam, da subvencije napihujejo cene vseh storitev in ''materiala'', povezanega s kmetijstvom. To je dejstvo in popolnoma pričakovan in normalen pojav. Lep argument, da subvencije ne popravljajo standarda kmetov, ampak drugih panog. Kmete pa vodijo žejne mimo pivovarne.

Subvencije so sito kmetijstva. Propadlo bo vse kar se ne bo znalo obdržati, nakar se bo ideja politike obrnila v nasprotno stran in tistih nekaj kmetov bo moralo nahranjevati preostalo prebivalstvo (tudi tisto leno). Poznane so zgodbe iz amerike ko zaradi nekoliko specifičnega leta ali napačne odločitve farmar enostavno bankrotira.

Slovenije ne gre in nikoli ne bo šlo primerjati z Zda. Zakaj, mislim da se ve, je bilo že ničkolikokrat omenjeno.
Če bo šla politika po poti ameriške, kaj bo potem čez 20 let (ali še prej) v slo? Bomo imeli 250 kmetov in 80 % gozda (zaraščeno)? Ali nas bodo kaznovali če ne bomo kosili hribovja, namesto da bi šli na morje?

poglejmo trend in vidimo kaka je politika.

Dorado 76 je napisal/a:

Slovenije ne gre in nikoli ne bo šlo primerjati z Zda. Zakaj, mislim da se ve, je bilo že ničkolikokrat omenjeno. Če bo šla politika po poti ameriške, kaj bo potem čez 20 let (ali še prej) v slo? Bomo imeli 250 kmetov in 80 % gozda (zaraščeno)? Ali nas bodo kaznovali če ne bomo kosili hribovja, namesto da bi šli na morje?

približno tako, ja.