na žalost ekonomika...

tudi razvoj bolj kvalitetne zadeve stane več...

Točno. Pa - po drugi strani - tudi delovna mesta. Koliko serviserjev, raziskovalcev, tudi delavcev je zaposlenih v sistemu...

Bodo ukinili subvencije pa več ne bo problema z razvojem

Simon MS je napisal/a:

Bodo ukinili subvencije pa več ne bo problema z razvojem

Tega strahu nikar ne imejmo. Kakopak, če bi bile subvencije odvisne od volje slovenske politike, bi bile že zdavnaj ukinjene. Hvala Bogu, so kmetje v gospodarsko pomembnih državah izredno dobro organizirani. Niti slučajno ne bodo dovolili, da bi kmetijstvo zašlo v nezavidljiv položaj. Poleg tega ima politika tam malček višji IQ od poltike v Sloveniji. Dobro se zaveda strateškega pomena hrane, zato bo kmetovanje vedno mogoče. Kmetje pa bomo vedno imeli tak položaj v družbi, ki nam gre.

Strašenje, da enkrat ne bo več subvencij je navadna politična demagogija.

K nam enkrat letno prihaja ena majhna skupina Škotov, strokovnjakov za podeželje. Redno me sprašujejo, če je naša kmetija pripravljena na čas post subvencionem. Odgovorim jim kot zgoraj navedeno. Se nasmejijo, češ prav razmišljaš. Nič strahu. Morda bo oblika državnih intervencij v produkcijo hrane drugačna. A neka oblika zmeraj bo.
Vsak človek mora trikrat na dan jest. Za sedaj hrana še zmeraj izvira iz zemlje. Slovenska strokovnjakinja, doktorica znanosti, je lani pri nas doma omenila, da zlasti kitajski znanstveniki vlagajo ogromne napore v sintetične vire hrane. Bojda so na tem področju že zelo napredovali. Ma, počakajmo in bomo videli kakšen je sintetičen zrezek v primerjavi z naravnim zrezkom.

Veliko sem razmišljal o celem sistemu subvencij - torej od izvora do kmeta, pa potem do pravih firm, ki so deležne tega denarja (energenti, stroji, oprema) in o vzrokih, zakaj so subvencije sploh potrebne. Nekako sem razmislil tole: če bi bila država (beri vlada), pa ni važno, katera, namenjena vzpostaviti stalno samooskrbo v državi, bi delala v tej smeri, da bi se dvignile cene hrane oz. bi cene določila in ne bi dajala subvencij. Bogatejši dajo več, revnejši manj, povprečna cena pa je taka, ki pri pametnem upravljanju s kmetijo (beri nerazsipnem nakupovanju strojev in opreme) da zadovoljiv dohodek tudi kmetom. Subvencij ne bi bilo treba več, ker bi z višjimi cenami hrane dosegali dovolj visok dohodek, cene repromateriala in strojev bi bile nižje, obenem bi pa država imela vlogo delitelja cen. Problem: človeški faktor in pohlep po moči in denarju - upravjanju z obema in z življenji kmetov. Kaj so subvencije drugega? To je podaljšana roka države, ki narekuje in usmerja, kaj, koliko in na kakšen način pridelati. Zakaj? Da ima zagotovljen čim boljši nadzor. Kakovost in varnost hrane je tako seveda na višjem nivoju. Cilj države pa tudi dosežen, ko na račun kmetijskih subvencij služijo vsi drugi, samo kmetje ne. Raja pa vpije - vzemite jim subvencije. No, pa smo spet v krogu. Kaj storiti? Vseeno je, sistem je narejen tako, da se mora malenkostno, predvsem pa počasi, spreminjati, da imajo ljudje delo in teme za pogovore. No, ali pa tudi ne Ampak verjetno je tako.

Ne razumem najbolj tvojega pisanja. Zakaj bi bogatejši dali več kot revnejši? A zato ker imam jaz iz nekih razlogov npr. 1000 € plače, drugi pa 500 €, bi moral plačevati enkrat več? Saj sem se recimo sam potrudil za to da je tako. A nima načeloma vsak teh možnosti? Malo preveč si naklonjen v razmišljan ju prejšnjemu režimu. Tudi sam ne podpiram te oblike kapitalizma, vendar tvoj način, vsaj po mojem mnenju ne bi bil pravi.
Problem je kupna moč. Če bi imeli ljudje dovolj visoke prihodke, bi verjetno raje pogledali za visokokakovostnimi slovenskimi produkti, ki so roko na srce zaradi svoje butičnosti v svetovnem merilu seveda dražji. Ne moreš pa govoriti nekomu, ki ima 500 € plače naj kupuje kvalitetne slovenske proizvode, če pa se komaj prebija iz meseca v mesec. Normalno da bo šel po zrezek v Lidla ali pač podobno trgovino za 3 €, ne v Merkator za 5 ali 6 €. Ko bomo to dosegli, bo po moje veliko stvari rešenih. Vendar se bojim, da je situacija ravno nasprotna in se slabša. Kvalitetno meso kupujejo avstrijci in italijani, primorski zelenjavarji izvažajo večino zelenjave v Italijo itd. V glavnem začaran krog. Dejstvo je, podobno kot je že ponekod v tujini (recimo najbolj očiten primer Amerika), kjer bogati jejo zdravo hrano, ki je hkrati draga, nižji sloj pa je ponavadi hitro hrano, ker si zaradi časa ali denarja ne morejo privoščiti boljše in kvalitetnejše prehrane. Tako so bogati bolj zdravi kot revni. Seveda je nekaj v navadah, vendar je verjetno veliko zgoraj napisanega točnega. Tako da počakajmo volitve, potem bomo pa tako ali tako vsi imeli vsaj 1000 € plače in nam bo dobro na svetu.

Pa lp

Mogoče ni najbolje, da bi država določala cene. Govoril sem izključno o hrani, ne o drugih stvareh. O podpiranju prejšnjega sistema... heh, komu drugemu ti to
Kakšen delež družinskega oz. osebnega proračuna namenjajo bogati za hrano in kakšnega revni? Ne rečem, da bi moral biti tak sistem, kot sem ga opisal, ampak - kjer ima besedo kapital, nima nobena stvar vrednosti, samo denar. Kaj boš z denarjem? Važno je, kaj lahko s tistim denarjem kupiš. In če je nekdo direktor firme, ki ima 5.000€ plače, zakaj ne bi on plačal več? Ne rečem 100% več. Več pa definitivno lahko. Bo kaj slabše živel zato? Ne bo. Ga bo kaj drugega slabega doletelo? Ne bo. Torej? Pohlep je tisti, ki bogatim ne dovoljuje, da bi malo več dali. Na žalost so velikokrat tisti, ki imajo več denarja, bolj škrti kot reveži. To je dejstvo. Kaj pa imajo od tega? Nič, samo še več skrbi za denar. No, malo sem zašel iz teme. Ampak - treba se je vprašati, kaj je končni cilj. Meni je denar sredstvo za dosego mirnega in dostojnega življenja. Kaj ti bo še več denarja, kaj pa imaš od tega? 1 človek si, ob enem času si lahko samo na 1 mestu. Kaj imaš od tega, če imaš 10 firm po svetu? Nič, samo še več skrbi. Ne govorim tebi, alky, govorim na splošno, da ne bo nesporazuma. Kapitalizem (s svoje negativne strani) razčlovečuje človeka in dela iz denarja vrednoto. Milijon primerov imamo, ko so ljudje, ki imajo čedalje več denarja, čedalje bolj nesrečni, pa nas to še vedno ničesar ne nauči. Nas sploh kdaj bo? Kaj pa vem. Sreča ni v denarju, sreča je drugje.

Mislim da je težko oziroma nemogoče govoriti nekaj na splošno. Ali smo tudi kmetje kapitalisti, ker si želimo širiti proizvodnjo in s tem imeti čedalje več in potem kupiti boljše stroje, večje traktorje... Stvar gre lahko v nedogled. Malo za provokacijo.

Hja, kapitalist si od tistega trenutka naprej ko si prodal neko stvar (kar koli že to je) in si pri njej tudi imel dobiček, torej je velik delež kmetov ki realno niso kapitalisti ampak životarijo vsaj pri nas. Želijo pa živeti kot kapitalisti in si kopujejo stroje ki jih potem nemorejo niti primerno vzdrževati. Nimam nič proti ambicijam ampak menim da bi na kmetijskih šolah morali poučevati vsaj del korporacijskega sistema ki se mu pravi trženje. Smisel nakupa novega stroja je samo v tem da dolgoročno zmanjšuješ stroške in racionaliziraš delovni postopek, npr.: večji traktor da v istem času obdelaš večjo površino in v povprečjo na enoto proizvoda porabiš manj energije. Vse v predpostavki da imaš večjemu traktorju tudi primerno mehanizacijo.
Nasplošno pa je začelo prihajati do drugega (problema), ki so ga povzročile višje cene pogonskih goriv. Ker je realno gledano danes strošek transporta vsaj za dvakrat večji, kot pa je bil še pred desetimi leti in transport hrane na dolge razdalje enostavno ni več ekonomsko opravičljiv, pa nam vsi trgovci v en rog tulijo da smo pač del globalnega trga in da po domače povedano nimamo kaj čivkati, ker so nam padle cene mleka zaradi presežkov na južni polobli. Me res zanima kako dolgo bodo še lahko farbali trgovci potrošnike?
Trgovina z živili se pač nemore primerjati z trgovino z ostalim blagom, saj vrjamem da so določeni prehrambeni artikli, ki morajo biti uvoženi kot so tropsko sadje, ne pa meso mleko kruh in podobno.

alky je napisal/a:

Mislim da je težko oziroma nemogoče govoriti nekaj na splošno. Ali smo tudi kmetje kapitalisti, ker si želimo širiti proizvodnjo in s tem imeti čedalje več in potem kupiti boljše stroje, večje traktorje... Stvar gre lahko v nedogled. Malo za provokacijo.

Ne želi si vsak boljših strojev ampak si kdo želi tudi samo malo boljšega standarda za družino. Redki. S(m)o pa.