skrjanecjanez je napisal/a:

Mene pa zanima, če ima kdo izkušnje z dajanjem melase molznicam? Namreč krmni obrok predvideva tudi dajanje sladkorja v obrok. Seveda lahko kupiš od raznih večjih mešalnic v obliki moke, pakirane v vreče(priporočena dnevna doza 50g/kravo). Razmišljamo tudi o melasi, kjer pa ne vem koliko bi krmili po kravi. Če kdo ve,...prosim. Uglavnem, da si zračunamo, kaj se spet bolj "splača." Pa seveda mnenja, izkušnje so dobrodošle LP, j

Spet en lekarniški izračun obroka. Pravzapav je še presenetljivo, da so zaokrožili na 10 g natančno. 50 g se pri cca 15000 g zaužite suhe snovi nikjer ne more poznati, ne v pozitivnem ne v negativnem smislu. Zatorej si nima smisla s tem delati dodatnih komplikacij in stroškov pri sestavi obroka.
Sladkor res ni idealno krmilo za prežvekovalce, ker v večjih količinah poruši prebavo v vampu, vendar pa je prag škodljivosti na nivoju par kg na dan (za odraslo kravo recimo okoli 4 kg) zato se res nima smisla ukvarjati z grami. Drugače pa je melasa odličen vir sladkorja ( vsebuje ga cca 60%) le delo z njo je bolj neprijetno, še zlasti v zimskem času.

Govorili so nam, da je dodajanje sladkorja dobro, ker je hitrodostopna energija za mikroorganizme v vampu. Sedaj je v blatu nekaj nepredelanih žit, silaže...uglavnem € mečemo stran. Da pa naj bi se z dodajanjem sladkorjev ta prebavljivost izboljšala. Blato je takrat lepljivo, se prime na škorenj če drezneš vanj...sedaj to ni, in tudi pri spiranju, kot sem rekel vidiš ostanke nepredelane hrane.
Kolikšna doza bi bila primerna pa res ne vem, ker se na prehrano tako podrobno ne spoznamo. Sigurno pa bomo stvar probali,...če ne probaš, ne vidiš.

@Kmetovalec, kakšno izobrazbo pa imaš, da veš toliko stvari?

skrjanecjanez je napisal/a:

Govorili so nam, da je dodajanje sladkorja dobro, ker je hitrodostopna energija za mikroorganizme v vampu. Sedaj je v blatu nekaj nepredelanih žit, silaže...uglavnem € mečemo stran. Da pa naj bi se z dodajanjem sladkorjev ta prebavljivost izboljšala. Blato je takrat lepljivo, se prime na škorenj če drezneš vanj...sedaj to ni, in tudi pri spiranju, kot sem rekel vidiš ostanke nepredelane hrane. Kolikšna doza bi bila primerna pa res ne vem, ker se na prehrano tako podrobno ne spoznamo. Sigurno pa bomo stvar probali,...če ne probaš, ne vidiš. @Kmetovalec, kakšno izobrazbo pa imaš, da veš toliko stvari?

Če krmiš koruzno silažo in še žita je malo verjetno, da bi bilo premalo lahkotopnih ogljikovih hidratov. Navsezadnje s takšnim obrokom dnevno zaužijejo par kg škroba, ki v vampu hitro (marsikdaj še prehitro) hidrolizira na enostavne sladkorje in tu se tistih 50 g sladkorja ne more nikakor poznati. Bolj verjetno v vampu manjka dušika oz. amoniaka zato se mikroorganizmi ne morejo dovolj razviti. Preveri kako je s sečnino v mleku. Najbolj verjeten vzrok za ostanke zrnja in silaže v blatu pa je prepozno siliranje - preveč zrela koruza. Sodobne hibride odlikuje dolgo ohranjanje zelenih listov ter hitro odpuščanje vode iz zrnja, kar pomei, da je rastline še zelena čeprav je že povsem zrela. Zrnje, ki ni več v voščeni, ampak že v tehnološki zrelosti pa se slabše prebavlja.
Gled moje izobrazbe pa sem nekja let preživel na Rodici in čeprav Tine ne meni tako, se po mojem tam nekaj le naučiš.

skrjanecjanez je napisal/a:

Mene pa zanima, če ima kdo izkušnje z dajanjem melase molznicam? Namreč krmni obrok predvideva tudi dajanje sladkorja v obrok. Seveda lahko kupiš od raznih večjih mešalnic v obliki moke, pakirane v vreče(priporočena dnevna doza 50g/kravo). Razmišljamo tudi o melasi, kjer pa ne vem koliko bi krmili po kravi. Če kdo ve,...prosim. Uglavnem, da si zračunamo, kaj se spet bolj "splača." Pa seveda mnenja, izkušnje so dobrodošle LP, j

Melaso krmimo že več let, vendar ne skozi celo leto. Krmimo jo po potrebi oz v času, ko so krave na najvišji stopnji proizvodnje. Do lanske jeseni smo jo polivali po vrhu v jasli, zdaj pa jo mešamo v miks. Cca 45 litrov (1/2 melase, 1/2 vode) damo v 2,3 tone miksa. Torej, še 1/2 kg ne za kravo, tako da... Je pa tako, več kot bi dal, bolje bi bilo, samo tudi melasa ni zastonj...

Janez, kako se pa kaj novi obrok obnese, malo opiši ugotovitve prosim.

Lp,
Korenjak

kmetovalec je napisal/a:

Gled moje izobrazbe pa sem nekja let preživel na Rodici in čeprav Tine ne meni tako, se po mojem tam nekaj le naučiš.

Sem premalo natančen.

Trdim, da se danes naučiš precej manj, kot pred 20 leti.
Oziroma se še danes učijo isto, kot takrat (z dodatkom EU sesanja in opustitvijo računanja obrokov).

Je velik učinek negativne kadrovske selekcije, o kateri pa ti (kot bivši 'insajder')veš več od mene.

jakakorenjak je napisal/a:

skrjanecjanez je napisal/a: Mene pa zanima, če ima kdo izkušnje z dajanjem melase molznicam? Namreč krmni obrok predvideva tudi dajanje sladkorja v obrok. Seveda lahko kupiš od raznih večjih mešalnic v obliki moke, pakirane v vreče(priporočena dnevna doza 50g/kravo). Razmišljamo tudi o melasi, kjer pa ne vem koliko bi krmili po kravi. Če kdo ve,...prosim. Uglavnem, da si zračunamo, kaj se spet bolj "splača." Pa seveda mnenja, izkušnje so dobrodošle LP, j Melaso krmimo že več let, vendar ne skozi celo leto. Krmimo jo po potrebi oz v času, ko so krave na najvišji stopnji proizvodnje. Do lanske jeseni smo jo polivali po vrhu v jasli, zdaj pa jo mešamo v miks. Cca 45 litrov (1/2 melase, 1/2 vode) damo v 2,3 tone miksa. Torej, še 1/2 kg ne za kravo, tako da... Je pa tako, več kot bi dal, bolje bi bilo, samo tudi melasa ni zastonj... Janez, kako se pa kaj novi obrok obnese, malo opiši ugotovitve prosim. Lp, Korenjak

Tut mi jo krmimo samo na višku proizvodnje. Je pa lahka to tut precej negativna stvar .

NEL
vrsta krme MJ pepel ( g/ kg) Opombe
koruza 100%ss 8,5
koruzni zdrob 14 % vlage 7,31
sladkor 100 SS 8,5
gluten koruzni 8,3
melasa 5,7 120
mešanica ( melasa 72%)+ sladkor 28 % 6,48 do 2 kg dan, obvezno pomešati z voluminozno krmo( kot so travna silaža, seno, koruzna silaža
formula 6,484
1,13 kg

1,13 kg mešanice melasa + sladkor je enakokovredno kg koruzne zdroba z 14% vlage.
Melasa ima tudi visoko vsebnost pepela, kar pomeni da lahko nadomesti del mineralnega dodatka v obroku
Melasa je hitro topno energetsko krmilo, zato z nestrokovnim krmljenjem lahko povzročimo prebavne in presnovne težave
POZOR: Obvezno jo zamešati v celodnevno količino voluminozne krme

@jaka
Torej sedaj vse krave dobijo melaso, če dajete v mix? To polivanje po krmi ne vem no....mnenja, da je treba zmešati v celotno količino krme.

Cena: 0,25€/l z DDV pri KZ Krka. Kako je drugje?

Nov obrok: v mixu imamo sedaj malo poboljšan osnovni obrok. Torej poleg sena, travne in koruzne silaže dodajamo v mix še nekaj žit (koruza, ječmen), beljakovinski dodatek in vitamine (prej so ga imele krave na voljo v koritu). Kako drugje dajete vitamine na prosti reji? v mix ali v korito?
Krave, ki boljše molzejo dobijo še k-19 na avtomatu.
Kako je pa obrok natančno sestavljen ne vem, ker nisem doma...lahko proti koncu tedna napišem.

Še to...pri dodajanju beljakovin smo se malo zakalkulirali, in so analize malo hecne. Sedaj smo zadevo popravili. Po nekaj naslednjih analizah pa napišem razultate.

gregor je napisal/a:

jakakorenjak je napisal/a: skrjanecjanez je napisal/a: Mene pa zanima, če ima kdo izkušnje z dajanjem melase molznicam? Namreč krmni obrok predvideva tudi dajanje sladkorja v obrok. Seveda lahko kupiš od raznih večjih mešalnic v obliki moke, pakirane v vreče(priporočena dnevna doza 50g/kravo). Razmišljamo tudi o melasi, kjer pa ne vem koliko bi krmili po kravi. Če kdo ve,...prosim. Uglavnem, da si zračunamo, kaj se spet bolj "splača." Pa seveda mnenja, izkušnje so dobrodošle LP, j Melaso krmimo že več let, vendar ne skozi celo leto. Krmimo jo po potrebi oz v času, ko so krave na najvišji stopnji proizvodnje. Do lanske jeseni smo jo polivali po vrhu v jasli, zdaj pa jo mešamo v miks. Cca 45 litrov (1/2 melase, 1/2 vode) damo v 2,3 tone miksa. Torej, še 1/2 kg ne za kravo, tako da... Je pa tako, več kot bi dal, bolje bi bilo, samo tudi melasa ni zastonj... Janez, kako se pa kaj novi obrok obnese, malo opiši ugotovitve prosim. Lp, Korenjak Tut mi jo krmimo samo na višku proizvodnje. Je pa lahka to tut precej negativna stvar . NEL vrsta krme MJ pepel ( g/ kg) Opombe koruza 100%ss 8,5 koruzni zdrob 14 % vlage 7,31 sladkor 100 SS 8,5 gluten koruzni 8,3 melasa 5,7 120 mešanica ( melasa 72%)+ sladkor 28 % 6,48 do 2 kg dan, obvezno pomešati z voluminozno krmo( kot so travna silaža, seno, koruzna silaža formula 6,484 1,13 kg 1,13 kg mešanice melasa + sladkor je enakokovredno kg koruzne zdroba z 14% vlage. Melasa ima tudi visoko vsebnost pepela, kar pomeni da lahko nadomesti del mineralnega dodatka v obroku Melasa je hitro topno energetsko krmilo, zato z nestrokovnim krmljenjem lahko povzročimo prebavne in presnovne težave POZOR: Obvezno jo zamešati v celodnevno količino voluminozne krme

Zakaj bi pa mešal sladkor k melasi? Sicer nisem šel preverjat cen, ampak sladkor je običajno vsaj desetkrat dražji od melase.
Mogoče je moj prvi post bil razumljen kot nasprotovanje melasi. MOtila me je samo nizka količina (50g na glavo in dan je blažev žegen) in pa utemeljitev, da naj bi vplivala na boljšo prevbavo koruze. Lahkoprebavljivi in hitro razgradljivi sladkor iz melase je seveda v vseh obzirih odličen vir energije za žival in mikrobno mikrofloro v vampu. Učinek na bakterije pride do izraza predvsem takrat, kadar v obroku ni krmil, ki bi vsebovali lahkodostopne OH. Če je v obroku koruzna silaža ali žita potem s tem ni problema in seveda ne koristi od melase. Je pa melase tudi v takšnem primeru priporočljiva vendar iz drugega vzroka: ker je za govedo zelo okusna in poveča konzumacijo osnovne krme.
Ker pa je govedo le prežvekovalec in prilagojeno na bolj vlakninasto krmo pri njem ne smemo pretiravati z nevlakninastimi krmili, ker hitro pride do raznih motenj, vsaj do acidoze. Količina sladkorja pri govedu je omejena na 6,5 g na kg žive teže. Pri 600 kg kravi pomeni to slabe 4 kg na dan. Nekaj sladkorja vsebujejo tudi druga krmila, zato ne smemo računati, da bomo celotne količino dopustnega sladkorja dali z melaso.

čeprav je iz teme, kar tu napišem.

Na 2. in 3. strani te teme smo debatirali o uspešnosti osemenjevanja bikov, katerih seme prodaja GPZ. sem rekel, da ne verjamem, da je uspešnost 1. osemenitve nad 90%, dokler ne vidim podatkov. podatki so, vendar ne za 1. osemenitev, ampak za 90 dni po porodu. moje osebno mnenje - NR na število dni je precej odvisen tudi od upravljanja s čredo, torej odločitve rejca, kdaj bo krave prvič pripuščal. torej - do 90 dni po porodu sta po kravi lahko vsaj 2 osemenitvi, lahko tudi 3. po 2 osemenitvah se absolutno pričakuje vsaj 80% uspešnost. je pa res, da je pri visokoproduktivnih čredah poporodni premor pričakovano daljši. zanimivo bi bilo videti vse te rezultate dejansko po številu osemenitev, dolžino servisnega intervala po čredi, po biku, indeks osemenitev po biku itd. to pa potem da celostno informacijo.

no - g. Darovic mi je poslal rezultate NVI- ja: od 1. 10. 2008 do 1. 4. 2010 je bil NRR 90- non return rate - torej delež krav, ki v 90 dneh ostanejo breje, 84,7% (krave in telice), število osemenitev 7651, to je 6482 krav. torej - taki so rezultati. zanimivo bi bilo videti primerjavo Slovenskih bikov.

rezultate prilagam.