_toni je napisal/a:

Nisem rekel, da je imela krava 8800 kg v laktaciji. Toliko mleka je ''pridelala'' iz paše, kar je bilo čez, je bilo še iz ostale krme. Princip na povprečno vsebnost hranil - kaj naj bi to pomenilo? Sestavljanje obroka brez analize krme in po ''DLG'' vsebnostih glede na vrsto in senzorično oceno krme? V bistvu sploh ne razmišljava nasprotno. Človek ima v glavi še 100 stvari, ki jih upošteva pri pisanju, jih pa ne napiše in lahko zelo vplivajo na razumevanje. Nočem se drugač nič prepirat, se mi pa zdi, da protislovnih trditev nisem navedel.

Saj ne, da bi se prepiral, rad pač določene stvari razčistim. Mislim pa da nikomur ne škodi, če sliši še kašno drugo menje. Konec jkoncev se vsi učimo.
Zmotila me je trditev, da paša ni primerna za visoko molzne krave. Oziroma je celo strupena za njih. Poskusil sem ti dokazati, da je zardi visoke vsebnosti beljakovin (oz dušika) bolj nevarna nizkoproduktivnim kravam kot visokoproduktivnim, ker slednje pač potrebujeo in izkoristijo veliko več dušika iz paše in pri njih ni takšnih presežkov, ki bi obremenjevali metabolizem. Kontradiktornost vidim tudi v tem, da potem v nadaljevanju ti dokazuješ kako je možno samo s pašo prirediti skoraj 9000 l mleka v laktaciji, kar je glede na povprečje v Sloveniji zelo visoka mlečnost.

bimbo je napisal/a:

Nevednež amen.... Drugače pa kot je že povedal kar vn zagnat..... lp Blaž

Zdaj pa ne vem...., me je uporabnik @Blaž sit, .... ali se strinja z mano?

amen itak pomeni tako bodi

kmetovalec - absolutno se strinjam, da je prav, da razčistiva. sicer tudi drugi, ki to berejo, ne morejo vedeti, kaj in kako. in jasno, da je prav, da se predstavi še drugo mnenje. zato pa se pogovarjamo!

glede količine mleka - nisem govoril o povprečni slovenski čredi... daleč od tega. tu gre govor o zelo dobro izkoriščenem genetskem potencialu krav, ki ga imajo tudi naše čb krave, izkoriščen pa še zdaleč ni. od vzreje telic naprej se delajo napake, potem pa je mlečnost hitro za četrtino nižja, kot bi lahko bila.

glede strupenosti pa sem obrazložil - če je paša res mlada in se je krave zelo nažro. to pa je lahko tudi zastrupitev in tu ni nič nekonsistentnega. vem, da govorim o ekstremih, kaj je možno, ampak saj veste - v živinoreji imamo 5% dela s 95% populacije, 95% dela pa s tistih 5 % problematičnih, ekstremnih, izstopajočih živali (kar se tiče razlage rezultatov in vzrokov za dogajanja). in vsak rejec se prej ko slej znajde tudi v kakšni čudni, skoraj nerazumljivi situaciji, ko povprečne vrednosti ne pomenijo nič, ampak je treba pogledati ''mejne'' vrednosti.

no, pa lep dan vsem

Pozdravljeni,

Ob vse silnem prebiranju foruma je tudi mene zamikalo, da bi se pri nas uredila paša goveda. Seveda sem prebral mnogo člankov prof.Vidriha itd... Kljub vsemu pa me zanima zgornja debata, saj bomo/bojo kmalu prišli do tega, da za krave pravzaprav ni dobr preveč dobrga (mislim na pašo). Zato imam nekaj vprašanj, ki se vrtijo o tem "dušiku in paši":

_toni:
za krave, ki imajo do nekje 6.000 kg mleka, ni problem, če so stalno na paši. če pa ga imajo več, se lahko zastrupijo z dušikom, ki ga je v mladi paši zelo veliko, paša je okusna, krave z veliko mlečnostjo pa imajo bistveno večjo komzumacijsko sposobnost, kot tiste z manjšo in se zelo verjetno prenažrejo. tako da je treba pri takem primeru poskrbeti, da se kravam paša omejuje.
... in paša, stara 3 tedne, ima preko 20% beljakovin. od nikogar nisem še slišal, da bi moral dodajati beljakovinsko krmo paši. kar je starejše paše, ampak bi morala biti zelo stara, absolutno, kar pa nikakor ni za molznice, ampak samo za presušene in telice. in zastrupitve z dušikom lahko pridejo zaradi velikega deleža neproteinskega dušika, ki ga je v 3 tedne stari ali še mlajši travi veliko. ne gre za plodnost (posredno tudi), ampak za moteno presnovo dušika in s tem bistveno večjo obremenjenost organizma. če je še huje, do zastrupitve z amoniakom v krvi. motena mikrobna fermentacija pa v vampu zaradi preveč beljakovin (amoniaka in previsokega pH) nastopi že prej.
...glede strupenosti pa sem obrazložil - če je paša res mlada in se je krave zelo nažro. to pa je lahko tudi zastrupitev in tu ni nič nekonsistentnega. vem, da govorim o ekstremih, kaj je možno, ampak saj veste - v živinoreji imamo 5% dela s 95% populacije, 95% dela pa s tistih 5 % problematičnih, ekstremnih, izstopajočih živali (kar se tiče razlage rezultatov in vzrokov za dogajanja). in vsak rejec se prej ko slej znajde tudi v kakšni čudni, skoraj nerazumljivi situaciji, ko povprečne vrednosti ne pomenijo nič, ampak je treba pogledati ''mejne'' vrednosti.
... naj dodam še komentar:
nevednež: Mislim da bo kar težko zagotoviti dolgotrajno pašo na predobri paši. Kakšen dan v isti čredinki že, kaj več pa ne.
Krave imajo eno dobro lastnost, namreč da vedo, da preveč dobrega ni dobro. Če jim v dobro pašo postaviš nekaj trdega sena, ga bodo zagotovo konzumirale. Obstajajo tudi trakovi za dodeljevanje obročne oz. polobročne paše. Tu je ukrepanje zelo enostavno. Pokojni sosed - dober gospodar stare šole - je vedno trdil, da si žival zaželi tudi slabo seno, če ima detelje preveč.

1.
hm... jaz sem mislil pašnik pregraditi na nekje 5 do 6 čredink in potem bi krave celo "sezono (7-8mesecev) "krožile" po pašniku, se pravi, da bi vedno imele na voljo 3-4 tedne mlado pašo! Po zgornjih izjavah bi to lahko bil problem ??? Kako pa naj vem, če se krava "prenažira"; jaz ne bom tam dan in noč???

2.
Isto me pravzaprav zanima za pašo telic, saj toni med drugim tudi pravi:
...kar je starejše paše, ampak bi morala biti zelo stara, absolutno, kar pa nikakor ni za molznice, ampak samo za presušene in telice. in zastrupitve z dušikom lahko pridejo zaradi velikega deleža neproteinskega dušika, ki ga je v 3 tedne stari ali še mlajši travi veliko.
Kako, potem je telice na urejenem pašniku s čredinkami "nevarno" past, saj je tam vedno mlada trava ? Najbolj me skrbi zaradi brejih telic, da nebi potem zavrgle ? Sprašujem, ker sem ravno podobno "debato" zasledil še nekje drugje na internetu, kjer je bil ravnotako problem z plodnostjo/brejostjo telic. Čeprav med drugim kmetovalec pravi:
kmetovalec: Nizko molzne ali presušene pa dejansko imajo presežek dušika, vendar se ta preko jeter in ledvic neškodljivo izloči s sečem. V poskusih povečevajne vsebnosti dušika (SB) v obroku ni imelo škodljivih posledic na plodnost (tu se najprej odrazijo napake v prehrani) vse do 20% SB v obroku.
Tako da, je kaj na tem


3.
To vprašanje spada bolj pod 2. pa vseeno: Toni, a lahko napišeš kaj več (od vzreje telic naprej se delajo napake, potem pa je mlečnost hitro za četrtino nižja, kot bi lahko bila. ) Kje so tu glavne napake, na kaj je treba pazit ???

_toni: glede količine mleka - nisem govoril o povprečni slovenski čredi... daleč od tega. tu gre govor o zelo dobro izkoriščenem genetskem potencialu krav, ki ga imajo tudi naše čb krave, izkoriščen pa še zdaleč ni. od vzreje telic naprej se delajo napake, potem pa je mlečnost hitro za četrtino nižja, kot bi lahko bila.


4.
Zanima pa me tudi obremenjenost GVŽ/ha in "proizvodnja" gnoja; glede na spodje par dejstev, ki jih je navedel kmetovalec. Naj razložim: Pašnika nebi kaj posebno gnojil saj ga bojo krave s svojo pašo.Pa vendar vsaka krava proizvede na dan nekaj kg gnoja in če to pomnožimo z 7 mesecev ali ni nevarnost, da se pašnik potemtakem preveč pognoji in naslednjo sezono res prihaja do stvari o katerih se menita toni in kmetovalec (zastrupitev z dušikom, motnje plodnosti)
Namreč Vidrih v nekem svojem članku navaja: 9GVŽ/ha spomladi, 6GVŽ/ha poleti, 3GVŽ/ha jeseni

kmetovalec: Nad 20% SB v paši je res možno, če je v njej veliko bele detelje ali je intenzivno gnojena z dušikom, še posebno v jesenskem času. V praksi pa se večinoma giblje pod 20%. Problem na paši ni preveč beljakovin ampak preveč nebeljakovinskega dušika in premalo energije.
...Vzrok zastrupitev bi bil res lahko dušik ampak v obliki nitrata. Vendar je to čisto druga zgodba in nima posebne povezave ne s pašo niti s produktivnostjo ampak z napakami pri gnojenju.


5. Toni za kakšna energetskega krmila to gre?
_toni: iz paše pa se da (Seveda s pravilno tehnologijo in spremljanjem prirasta) proizvesti preko 25 kg mleka na dan. tudi v Sloveniji je to že uspelo, pa še več (8.800 kg v 305 iz paše in 120 g energetskega krmila)

a tale prof. Vidrih je dejansko kmet al te članke piše sam s teoretičnih vidikov?

same_delfino35 je napisal/a:

a tale prof. Vidrih je dejansko kmet al te članke piše sam s teoretičnih vidikov?

Prof. Tone Vidrih je vrhunski strokovnjak za področje pašništvo. Po rodu je Notranjec, če se ne motim je doma nekje iz Loške doline. Živi tam nekje med Vrhniko in Lj.
Sam sem prebral kar nekaj tistega kar je napisal. Tisti, ki ni še nikoli pasel bo ob prebiranju njegovih člankov morda mislil, da gospod ne ve o čem piše. Šele skozi lastno prakso uvidiš, da tisto kar prof. piše, tudi drži.
Dejstvo je, da kmetje v najnaprednejših kmetijskih državah množično pasejo.
Prof. Vidrih pač študira tujo literaturo in tisto najboljše, najbolj uveljavljeno znanje prenaša k nam v Slovenijo.
Le od nas je odvisno, če se želimo poslužiti znanja, katero nam je zastonj ponujejeno. Če nočemo pa nič. Kar držimo glavo v pesek, krave pa v hlevih. Na škodi bomo le mi, nihče drug.

Gospod Nevednež strinjam se z vami 100%....
Drugače pa amen pomeni tako je...
lp Blaž

1.
hm... jaz sem mislil pašnik pregraditi na nekje 5 do 6 čredink in potem bi krave celo "sezono (7-8mesecev) "krožile" po pašniku, se pravi, da bi vedno imele na voljo 3-4 tedne mlado pašo! Po zgornjih izjavah bi to lahko bil problem ??? Kako pa naj vem, če se krava "prenažira"; jaz ne bom tam dan in noč???

ne moreš vedeti, če se prenažira. lahko pa jim omejiš čas paše - npr: po jutranji molži gredo na pašnik in so tam do poldneva, potem gredo nazaj in popoldne dobijo ''hlevski'' obrok. jaz sem v debati s kmetovalcem govoril o tem, da je treba visokoproduktivnim kravam pašo omejevati in jih dokrmljevati, kakšne kombinirane, z malo nižjo mlečnostjo pa so lahko stalno na pašniku, narediš prevozno molzno napravo in ti hodiš h kravam, ne one k tebi.

2.
Isto me pravzaprav zanima za pašo telic, saj toni med drugim tudi pravi:
...kar je starejše paše, ampak bi morala biti zelo stara, absolutno, kar pa nikakor ni za molznice, ampak samo za presušene in telice. in zastrupitve z dušikom lahko pridejo zaradi velikega deleža neproteinskega dušika, ki ga je v 3 tedne stari ali še mlajši travi veliko.
Kako, potem je telice na urejenem pašniku s čredinkami "nevarno" past, saj je tam vedno mlada trava ? Najbolj me skrbi zaradi brejih telic, da nebi potem zavrgle ? Sprašujem, ker sem ravno podobno "debato" zasledil še nekje drugje na internetu, kjer je bil ravnotako problem z plodnostjo/brejostjo telic. Čeprav med drugim kmetovalec pravi:
kmetovalec: Nizko molzne ali presušene pa dejansko imajo presežek dušika, vendar se ta preko jeter in ledvic neškodljivo izloči s sečem. V poskusih povečevajne vsebnosti dušika (SB) v obroku ni imelo škodljivih posledic na plodnost (tu se najprej odrazijo napake v prehrani) vse do 20% SB v obroku.
Tako da, je kaj na tem

kar se tiče telic - o prehrani na splošno si preberi na začetku teme Prehrana krav molznic. glede paše pa - premlade trave je škoda za telice. telice ne rabijo veliko hranil, zato lahko dobijo staro pašo. vendar pozor - če bo stara in jih predolgo pustiš na isti čredinki (imaš prevelike čredinke), ne bodo pasle temeljito, ampak bodo veliko pohodile in podrekale in poscale in tistega se ne bodo več dotaknile, to je izguba. če paseš na stari travi, jim je treba vsaj vsaka 2 dni oddeliti novo čredinko, da čim bolj temeljito in čim hitreje pojedo, pa še izbirale ne bodo; sicer bodo pojedle samo njim okusno travo. problemov z zvrgatvami ne bo. priporočam pa dokrmljevanje z MVD, enakim kot za krave, naj pa ga imajo po volji, saj vitaminov v stari paši ne bo ravno v izobilju. je pa zelo pomemben prehod s paše (če recimo paseš samo telice) na hlevski obrok, ki mora biti vsaj 2 meseca pred telitvijo in mora biti postopen, sicer izgubiš precej mleka v prvi laktaciji. če bo prišla telica s stare paše na kakovostno krmo za krave, se bo zelo nažirala, če bo dobila preveč in se bo še zredila, kar je zelo neugodno.


3.
To vprašanje spada bolj pod 2. pa vseeno: Toni, a lahko napišeš kaj več (od vzreje telic naprej se delajo napake, potem pa je mlečnost hitro za četrtino nižja, kot bi lahko bila. ) Kje so tu glavne napake, na kaj je treba pazit ???

najbolj je važna vzreja v prvem letu starosti. o tem precej piše v prej omenjeni temi Prehrana krav molznic, če pa bo še kaj nejasno, pa vprašaj.

4.
Zanima pa me tudi obremenjenost GVŽ/ha in "proizvodnja" gnoja; glede na spodje par dejstev, ki jih je navedel kmetovalec. Naj razložim: Pašnika nebi kaj posebno gnojil saj ga bojo krave s svojo pašo.Pa vendar vsaka krava proizvede na dan nekaj kg gnoja in če to pomnožimo z 7 mesecev ali ni nevarnost, da se pašnik potemtakem preveč pognoji in naslednjo sezono res prihaja do stvari o katerih se menita toni in kmetovalec (zastrupitev z dušikom, motnje plodnosti)
Namreč Vidrih v nekem svojem članku navaja: 9GVŽ/ha spomladi, 6GVŽ/ha poleti, 3GVŽ/ha jeseni

kmetovalec: Nad 20% SB v paši je res možno, če je v njej veliko bele detelje ali je intenzivno gnojena z dušikom, še posebno v jesenskem času. V praksi pa se večinoma giblje pod 20%. Problem na paši ni preveč beljakovin ampak preveč nebeljakovinskega dušika in premalo energije.
...Vzrok zastrupitev bi bil res lahko dušik ampak v obliki nitrata. Vendar je to čisto druga zgodba in nima posebne povezave ne s pašo niti s produktivnostjo ampak z napakami pri gnojenju.

če boš samo pasel in ne dokrmljeval, ne boš preveč pognojil, ker krave jedo in izločajo na isti površini, kar pomeni, da lahko samo premalo gnojiš in ne preveč, saj z mlekom in mesom odnašaš hranila s površine. v kolikor pa živali dokrmljuješ, moraš poskrbeti, da je časovna razporeditev na čredinkah čim bolj enakomerna.


5. Toni za kakšna energetskega krmila to gre?
_toni: iz paše pa se da (Seveda s pravilno tehnologijo in spremljanjem prirasta) proizvesti preko 25 kg mleka na dan. tudi v Sloveniji je to že uspelo, pa še več (8.800 kg v 305 iz paše in 120 g energetskega krmila)[/quote]

energetska - to so vsa žita. katero konkretno je bilo, ne vem, se mi zdi pa da je bila mešanica žit.

prof. Vidrih ima tudi ovce, ki jih celo leto pase, tudi v okolici Biotehniške fakultete, tako da se zelo resno ukvarja s pašo. za ovce seveda nima nikakršnega hleva, ker jih stalno premešča. pozimi imajo na voljo iglujčke in seveda jih krmi, poleti pa samo voda, nobene strehe.

_toni je napisal/a:

Citiram:

ne moreš vedeti, če se prenažira. lahko pa jim omejiš čas paše - npr: po jutranji molži gredo na pašnik in so tam do poldneva, potem gredo nazaj in popoldne dobijo ''hlevski'' obrok. jaz sem v debati s kmetovalcem govoril o tem, da je treba visokoproduktivnim kravam pašo omejevati in jih dokrmljevati, kakšne kombinirane, z malo nižjo mlečnostjo pa so lahko stalno na pašniku, narediš prevozno molzno napravo in ti hodiš h kravam, ne one k tebi.

ja toni sej to mislim jaz met. Se pravi krave cel dan na pašniku in jih hodit molzt z mobilno molzno napravo.
Kar se tiče omejevanja kot ga omenjaš mi ne pride v poštev, ker bi žival rad imel skoz na paši: dan in noč. kar pa se tiče krav: pa lisaste oz. rjave sorte

Citiram:

kar se tiče telic - o prehrani na splošno si preberi na začetku teme Prehrana krav molznic. glede paše pa - premlade trave je škoda za telice.

hja sam pr ns ni kako naj rečem stare trave za telice. Namreč telice bi pasu na oddaljeni parceli (1ha) in bi bile celo leto tam. Sevedad bi jim naredil čredinke in jih nato prestavljal po "načrtu"; tako da bojo skoz na mladi paši, pa še pomečkale ne bojo (vsaj tako upam ). Pol toni, praviš da ni bojazni, da bi bilo za telice preveč dobr mlada trava No to kar se tiče MVD mi je jasno.

Citiram:

je pa zelo pomemben prehod s paše (če recimo paseš samo telice) na hlevski obrok, ki mora biti vsaj 2 meseca pred telitvijo in mora biti postopen, sicer izgubiš precej mleka v prvi laktaciji. če bo prišla telica s stare paše na kakovostno krmo za krave, se bo zelo nažirala, če bo dobila preveč in se bo še zredila, kar je zelo neugodno.

jaz mislim met tako ali tako sezonske telitve. Se pravi, da bi pozno jeseni telice nekaj časa imel na paši in jih vsak dan dokrmil z nekaj sena (ko trava ne bo več hitro rasla), potem pa, bi jih "prestavil v hlev" in jih krmil z senom. To bi moralo biti vredi

Dobro je če lahko na površinah kombiniraš pašo in košnjo, ker kjer krave poserjejo jim smrdi oz ne popasejo! Če paseš 2x zapored na isti površini je potem tretjič teh smrdečih otokov že ogromno...