Teleta - pitanci preživijo na svetu največ dve leti. Ta čas je vseeno če so privezani ali ne. Krave preživijo 10 let, kar je 70 - 80 človeških let. Si sebe predstavljaš privezanega 80 let?
S pašo lahko pridobimo do 40 % letnega obsega voluminozne krme.
Premisli koliko sena letno pojedo teleta? Koliko sena letno pojedo krave?
Ali si želiš, da del dela: košnjo, obračanje, nakladanje, zmetavanje, pokladanje krme v jasli, odstranjevanje gnoja, razvoz gnoja namesto tebe opravijo krave? Zastonj!
Kako se v naravi prehranjujejo prežvekovalci? Ne privoščiš svojim kravam, da bi se vsaj pol leta prehranjevale tako kot jih je Bog ustvaril?
Molžo je dosti lažje organizirati zunaj na pašniku, kot v hlevu. Izkušnje to potrjujejo. Če drugega ne, so krave zunaj stalno čiste. Kakšne so v hlevu?
Tudi teleta nad 9 mesecev se morajo pasti. Vendar ločeno od krav v izogib sesanju.

nevednež je napisal/a:

S pašo lahko pridobimo do 40 % letnega obsega voluminozne krme. Premisli koliko sena letno pojedo teleta? Koliko sena letno pojedo krave? Ali si želiš, da del dela: košnjo, obračanje, nakladanje, zmetavanje, pokladanje krme v jasli, odstranjevanje gnoja, razvoz gnoja namesto tebe opravijo krave? Zastonj!

že ko samo tole premisliš, je dovolj, kaj šele, ko človek začne razmišljati o počutju živali... takrat je vsak hlev slab!

za krave, ki imajo do nekje 6.000 kg mleka, ni problem, če so stalno na paši. če pa ga imajo več, se lahko zastrupijo z dušikom, ki ga je v mladi paši zelo veliko, paša je okusna, krave z veliko mlečnostjo pa imajo bistveno večjo komzumacijsko sposobnost, kot tiste z manjšo in se zelo verjetno prenažrejo. tako da je treba pri takem primeru poskrbeti, da se kravam paša omejuje.

_toni je napisal/a:

nevednež je napisal/a: S pašo lahko pridobimo do 40 % letnega obsega voluminozne krme. Premisli koliko sena letno pojedo teleta? Koliko sena letno pojedo krave? Ali si želiš, da del dela: košnjo, obračanje, nakladanje, zmetavanje, pokladanje krme v jasli, odstranjevanje gnoja, razvoz gnoja namesto tebe opravijo krave? Zastonj! že ko samo tole premisliš, je dovolj, kaj šele, ko človek začne razmišljati o počutju živali... takrat je vsak hlev slab! za krave, ki imajo do nekje 6.000 kg mleka, ni problem, če so stalno na paši. če pa ga imajo več, se lahko zastrupijo z dušikom, ki ga je v mladi paši zelo veliko, paša je okusna, krave z veliko mlečnostjo pa imajo bistveno večjo komzumacijsko sposobnost, kot tiste z manjšo in se zelo verjetno prenažrejo. tako da je treba pri takem primeru poskrbeti, da se kravam paša omejuje.

Toni to je pa malo mimo. Do zastrupitve na normalni paši ne pride, res pa zaradi pomanjkanja energije in vlaknine takšen obrok ni idealen, pa ne glede na mlečnost krave. Pravzaprav je pri nizkomolznih kravah presežek beljakovin oz. dušika na paši še precej večji in bi do zastrupitve prišlo pri teh še prej, kot pri boljših molznicah.

hm... katerikoli strokovnjak s prehrane (pa tudi ogromno tujih raziskovalcev) trdi točno to, kar sem napisal. višja proizvodnja= višja konzumacija, večje živali, večji vamp, itd. sam izkušen s pašo krav nimam, kot pa sem povedal, tako pravi večina strokovnjakov, na podlagi izkušenj. saj se da, da krava poje nekaj paše in dobi dodatno energijsko in strukturno krmo. tudi prof. Vidrih se strinja, da je preveč paše pri visokih mlečnostih škodljivo. povsem v redu pa je pri nižjih, do 6.000 kg. ponudiš še malo mrve in je čisto ok. pravilno vodenje paše ni enostavno in napake, ki jih delaš, se na kravah poznajo takoj, na površinah pa ponavadi čez nekaj let.

_toni je napisal/a:

hm... katerikoli strokovnjak s prehrane (pa tudi ogromno tujih raziskovalcev) trdi točno to, kar sem napisal. višja proizvodnja= višja konzumacija, večje živali, večji vamp, itd. sam izkušen s pašo krav nimam, kot pa sem povedal, tako pravi večina strokovnjakov, na podlagi izkušenj. saj se da, da krava poje nekaj paše in dobi dodatno energijsko in strukturno krmo. tudi prof. Vidrih se strinja, da je preveč paše pri visokih mlečnostih škodljivo. povsem v redu pa je pri nižjih, do 6.000 kg. ponudiš še malo mrve in je čisto ok. pravilno vodenje paše ni enostavno in napake, ki jih delaš, se na kravah poznajo takoj, na površinah pa ponavadi čez nekaj let.

Ne vem kje si našel takšnega "strokovnjaka". Zadeva je čisto preprosta: krava z 10 l mleka potrebuje v obroku 12% SB, krava z nizko mlečnostjo okoli 14%, dobra molznica na začetku laktacije pa 18%. Ker vsebnost SB v paši večinoma ne preseže 15 %, je jasno, da viskoproizvodne krave na paši, sploh če ta ni res vrhunske kakovosti, ne dobijo dovolj beljakovin in jih je potrebno celo dokrmljevati z beljakovinami. Nizko molzne ali presušene pa dejansko imajo presežek dušika, vendar se ta preko jeter in ledvic neškodljivo izloči s sečem. V poskusih povečevajne vsebnosti dušika (SB) v obroku ni imelo škodljivih posledic na plodnost (tu se najprej odrazijo napake v prehrani) vse do 20% SB v obroku. Zatorej je neumno govorjenje o zastrupitvah z dušikon pri visokoproizvodnih kravah na paši.
Vzrok zastrupitev bi bil res lahko dušik ampak v obliki nitrata. Vendar je to čisto druga zgodba in nima posebne povezave ne s pašo niti s produktivnostjo ampak z napakami pri gnojenju.
Problem pri visokoproduktivnih kravah na paši je pomanjkanje energije v travi (in pri posebno visokih mlečnostih tudi beljakovin) zato jih je potrebno k paši dokrmljevati z ustrezno sestavljenim dopolnilnim krmilom. Vendar pri visokih mlečnostih brez dokrljevanja tako ne gre. Še tako dobra paša lahko pokrije nekje potrebe za 20 l mleka, kar je več je potrebno dati s krmili. Seveda pa je dokrmljevaje k paši posebna zgodba, a o tem kdaj drugič, če bo koga zanimalo.
Vsekakor pa se za to ni potrebno odreči paše.

ok- ne bom trdil, kaj je 100% res, ker s tem res nimam izkušenj. iz paše pa se da (Seveda s pravilno tehnologijo in spremljanjem prirasta) proizvesti preko 25 kg mleka na dan. tudi v Sloveniji je to že uspelo, pa še več (8.800 kg v 305 iz paše in 120 g energetskega krmila). 20 kg še iz odlične travne silaže dobiš. to je dejstvo. da bi krava z 10 litri potrebovala 12% beljakovin... ne vem, od kje to. potrebe krav so odvisne od telesne mase in proizvodnje: potrebe po vzdrževalni krmi so odvisne samo od telesne mase, potrebe za produkcijo pa od količine proizvedenega mleka. nekaj na potrebe vpliva tudi pasma - mlečna / kombinirana. torej o povezavi med deležem beljakovin v obroku in mlečnostjo ne moremo govoriti. o povezavi med količino beljakovin in mlečnostjo pa ja. in paša, stara 3 tedne, ima preko 20% beljakovin. od nikogar nisem še slišal, da bi moral dodajati beljakovinsko krmo paši. kar je starejše paše, ampak bi morala biti zelo stara, absolutno, kar pa nikakor ni za molznice, ampak samo za presušene in telice. in zastrupitve z dušikom lahko pridejo zaradi velikega deleža neproteinskega dušika, ki ga je v 3 tedne stari ali še mlajši travi veliko. ne gre za plodnost (posredno tudi), ampak za moteno presnovo dušika in s tem bistveno večjo obremenjenost organizma. če je še huje, do zastrupitve z amoniakom v krvi. motena mikrobna fermentacija pa v vampu zaradi preveč beljakovin (amoniaka in previsokega pH) nastopi že prej.

najbrž nisem dovolj natančno opisal prej - nisem rekel, da paša ne gre. gre za stalno prisotnost na pašniku, brez hleva, saj potem od voluminozne krme jejo samo pašo, ker je tudi najbolj okusna. v kolikor je možno dokrmljevanje, to ni noben problem več.

_toni je napisal/a:

ok- ne bom trdil, kaj je 100% res, ker s tem res nimam izkušenj. iz paše pa se da (Seveda s pravilno tehnologijo in spremljanjem prirasta) proizvesti preko 25 kg mleka na dan. tudi v Sloveniji je to že uspelo, pa še več (8.800 kg v 305 iz paše in 120 g energetskega krmila). 20 kg še iz odlične travne silaže dobiš. to je dejstvo. da bi krava z 10 litri potrebovala 12% beljakovin... ne vem, od kje to. potrebe krav so odvisne od telesne mase in proizvodnje: potrebe po vzdrževalni krmi so odvisne samo od telesne mase, potrebe za produkcijo pa od količine proizvedenega mleka. nekaj na potrebe vpliva tudi pasma - mlečna / kombinirana. torej o povezavi med deležem beljakovin v obroku in mlečnostjo ne moremo govoriti. o povezavi med količino beljakovin in mlečnostjo pa ja. in paša, stara 3 tedne, ima preko 20% beljakovin. od nikogar nisem še slišal, da bi moral dodajati beljakovinsko krmo paši. kar je starejše paše, ampak bi morala biti zelo stara, absolutno, kar pa nikakor ni za molznice, ampak samo za presušene in telice. in zastrupitve z dušikom lahko pridejo zaradi velikega deleža neproteinskega dušika, ki ga je v 3 tedne stari ali še mlajši travi veliko. ne gre za plodnost (posredno tudi), ampak za moteno presnovo dušika in s tem bistveno večjo obremenjenost organizma. če je še huje, do zastrupitve z amoniakom v krvi. motena mikrobna fermentacija pa v vampu zaradi preveč beljakovin (amoniaka in previsokega pH) nastopi že prej. najbrž nisem dovolj natančno opisal prej - nisem rekel, da paša ne gre. gre za stalno prisotnost na pašniku, brez hleva, saj potem od voluminozne krme jejo samo pašo, ker je tudi najbolj okusna. v kolikor je možno dokrmljevanje, to ni noben problem več.

Še enkrat preberi kaj si napisal. Očitno na Rodici še vedno vlada lekarniška šola. Princip sestave obroka na povprečno vsebost hranil se uporablja že nekaj desetletij in je tudi osnova za krmljenje TMR. Tu več ne računamo koliko g tega in onega ampak sestavimo kompleten obrok. Podajanje v % od suhe snovi pa izhaja iz tega, da obstaja določeno razmerje med proizvodnjo, velikostjo (vzdrževalnimi potrebami) in konzumacijsko sposobnostjo. V bistvu je izračun obroka močno poenostavljen pa nič manj (ali bolj) točen kot po stari nemški šoli. Normative lahko najdeš v NCR. Nad 20% SB v paši je res možno, če je v njej veliko bele detelje ali je intenzivno gnojena z dušikom, še posebno v jesenskem času. V praksi pa se večinoma giblje pod 20%. Problem na paši ni preveč beljakovin ampak preveč nebeljakovinskega dušika in premalo energije. Ko izravnaš pomanjkanje energije pa je potrebno dodati beljakovine (po možnosti težko razgradljive v vampu). Se še spomnim poskusov v katerih so večjo prirejo na paši dosegli z dodatkom ribje moke kot paz ječmenom. Očitno je bilo v paši toliko NPN, da tudi dodatek energije ni zadoščal vampnim mikrobom za pretvorbo tega NPN v beljakovine. Sicer pa tudi sam praviš, da je velik del dušika v paši v nebeljakovinski obliki - že iz tega izhaja, da je potrebno na paši dokrmljevati tudi z beljakovinami (seveda pri res visoki mlečnosti).
Tudi glede visoke prireje mleka na paši si nekako v nasprotju sam s sabo: najprej trdiš da visoka prireja mleka na paši ni možna, potem pa dokazuješ, da je vrednost, ki jo jaz navajam prenizka. Jaz sem v svojem odgvoru nekako bolj govoril o povprečnih vrednosti, tako glede kakovosti paše, kot možne prireje mleka iz nje; ti pa si sedaj na plano potegnil ekstremne vrednosti. Tudi jaz sem že videl krave, ki so na paši dajale brez doklrmljevaja preko 30 l mleka, vendar gre to na račun izkoriščanja telesnih rezerv. Ne moremo govoriti, da je v tem primeru 30 l mleka iz paše, če pa je krava zanje porabila skoraj kg lastne mase.
Kakršnokoli neravnovesje v metabolizmu pa se najprej pozna na plodnosti. Da pride do kliničnih znakov mora biti pa pomanjkanje (ali presežek) že zelo hudo.

Nisem rekel, da je imela krava 8800 kg v laktaciji. Toliko mleka je ''pridelala'' iz paše, kar je bilo čez, je bilo še iz ostale krme.

Princip na povprečno vsebnost hranil - kaj naj bi to pomenilo? Sestavljanje obroka brez analize krme in po ''DLG'' vsebnostih glede na vrsto in senzorično oceno krme?

V bistvu sploh ne razmišljava nasprotno. Človek ima v glavi še 100 stvari, ki jih upošteva pri pisanju, jih pa ne napiše in lahko zelo vplivajo na razumevanje. Nočem se drugač nič prepirat, se mi pa zdi, da protislovnih trditev nisem navedel.

Tukaj razpravljata dva strokovnjaka. Načelno se nimam pravice mešati v njuno razpravo. Ker pa sem to temo nekako načel si vzamem pravico povedati svoje mnenje, ki temelji na nekaj malega praktičnih izkušenj.

Mislim da bo kar težko zagotoviti dolgotrajno pašo na predobri paši. Kakšen dan v isti čredinki že, kaj več pa ne.

Krave imajo eno dobro lastnost, namreč da vedo, da preveč dobrega ni dobro. Če jim v dobro pašo postaviš nekaj trdega sena, ga bodo zagotovo konzumirale. Obstajajo tudi trakovi za dodeljevanje obročne oz. polobročne paše. Tu je ukrepanje zelo enostavno. Pokojni sosed - dober gospodar stare šole - je vedno trdil, da si žival zaželi tudi slabo seno, če ima detelje preveč.
Pri molži na pašniku je zelo enostavno dodajati kravam ravno tisto, kar jim primanjkuje. Le malček oči je treba imeti za opazovanje živali.
Pri kravi na prostem, pri dnevni svetlobi se takoj opazi, če je z živaljo kaj narobe. Dosti prej kot v hlevu. Pri molži v plastičen, prozoren vrč z menzuro, sproti opazuješ koliko krava molze. Pri roki je posoda s krmili. Ko gre mleko v vrču gor, gre tudi roka s krmili v koritce pred kravjim gobcem.
Je večja verjetnost, da bo krava dobila premalo kot preveč
Ma, saj ne rečem. Tudi na paši ga lahko polomimo. Ampak prednosti pašne reje so tako velike, da je vredno vzeti v zakup tisto nekaj tveganja.
Saj vsi vemo: cagav fant ni še nikoli pri fejst punci spal
Zato, kdor more, naj zdaj pozimi le naredi načrt pašnika. Spomladi pa v roke pljunit in ograjo postavit. Kdor je enkrat pasti začel, ni nikoli več nehal.
Ampak je treba najprej narediti radikalen rez v glavi. To je najtežje. Tisto ograjo v glavi, ki nam nekako brani živino iz hleva spustit. To ograjo je treba podret.
Naj bo raje dobra ograja na pašniku.

Nevednež amen.... Drugače pa kot je že povedal kar vn zagnat.....
lp Blaž