loky2 je napisal/a:

Pozdravljeni. zanima me kaj vi menite o preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Trenutno se ukvarjam z živinorejo(reja bikov), vendar so teleta čedalje dražja, računica pa čedalje nižja. Razmišljati sem začel o ekološkem kmetovanju. Pošteno povedano zaradi subvencij in pa ker tako ali tako ne gnojim ali škropim travnikov z npk ali urejo pa je pridelek zadovoljiv. Razmišljam da bi imel krave in pa nato svoja teleta, vendar nebi nič molzel. Nevem kako bi se lotil pridelavo koruze, saj vemo da brez škropljenja ni popolnoma nič. Zanima me torej kaj vi mislite o tej smeri, se splača ali ne, je preveč komplicirano vse skupaj? Hvala za odgovore LP

Ja mi imamo domo ekološko kmetijo že od leta 2002 saj preden ko imaš ti zares ekološko traja cc.5 let.Prej smo imeli okrog 50 glav živine in sicer 20 krav movznic in 30 bikov (pitancev).Nato smo začeli prodajat krave in imeli par let samo bike nato še bike in nato nič več, seveda smo še imeli 2002 ko smo se že odločili za ekološko kmetovanje 30 glav živine bikov seveda na prosti reji...In 2005 smo hlev izpraznili in začeli saditi sadovnjake in okvarjat z poljedelstvom (žito)...Štalo smo predelali v nekakšno skladišče in začeli prodajati jabolka,sokove,žita,moke...Za ekološko kmetovanje smo se pa odločili ker je oče hotev sprobati malo drugače kod vsi ostali.In do danes ni bilo večjih problemov ali kakeršnih koli nezgod.
loky2
Kaj vi mislite o tej smeri, se splača ali ne, je preveč komplicirano vse skupaj?
Ja če se splača saj dan danes se po eni strani ne da nič splačat odvisno kako gledaš na vse skupaj.Če je komplicirano ja vse po malem =).Od visno za kaj se boš odločo...


lp

Pridelava koruze na eko način: v tujini menda že prakticirajo medvrstno setev trav ali detelj. Torej poseješ koruzo, med vrstami pa trave ali detelje. Vse skupaj požanješ z brezvrstnim hedrom in imaš dober pridelek.

Pri ekološki hrani se mi poraja vprašanje kako to prodati (pa će nočeš v trgovine, oz želiš neposredno prodajo)? Vprašanje je na mestu sploh za tiste kmete, ki živijo izven večjih mest. Ok, če imaš majhne količine, potem jih že prodaš nekako. Kaj pa če gre za večjo stvar? Če se npr. mlečna kmetija preusmeri v eko? Del mleka predelaš in prodaš, kaj pa z drugim delom? Ga boš prodal po ceni konvencionalnega? Kdo ti bo odkupil tisti del eko mleka, če gledaš prevoze, itd...?
Malo sem zašel

Sicer pa tudi sam podpiram eko kmetovanje. Je pa tudi res, da je SLO hrana, pa naj bo konvencionalnega izvora kakovostnejša od več tisoč km oddaljene. NI to vedno tako, lahko pa trdim da za večino primerov. Težava je res v tem, da SLO potrošnik ni s tem seznanjen, promocija le-te hrane je pa vglavnem le s strani kmetov, ki doma sami predelajo in prodajo. Sicer pa počasi tudi sam vstopam v ta klub

LP, j

točno na ta način pridelave kouze - z medvrstnim posevkom, ampak po moje je bolje detelja, ne trava - sem tudi sam pomislil. pridelki so verjetno nekoliko manjši, ker tudi tisti posevek pobere precej hranil, seveda pa se prepreči zapleveljenost. detelje z vidika oskrbe z dušikom - nekaj ga na ta račun dobi tudi koruza. da bi pa z brezvrstnim hederjem žel tako nizko, pa dvomim. če boš pustil travo oz. deteljo od maja do septembra, bo vsa polegla in bo največ 30 cm od tal, torej bo vse ostalo na tleh. je pa to seveda odličen podor.

glede prodaje - ni enostavno, vendar če imaš več pridelkov, se absolutno splača voziti na tržnico, tudi v LJ. je dodaten strošek in čas, ampak se še vedno izplača. povpraševanje po ekoloških pridelkih še vedno mnogo hitreje raste kot ponudba, torej je prodaja samo vprašanje iznajdljivosti in podjetnosti pridelovalca. kdor pravi, da ne more prodati, se ni dovolj potrudil. nočem nikogar obsojati, ampak tako je. Slovenija je tako majhna, da ni problem peljati hrane z Gorenjske na Dolenjsko, s Štajerske na Primorsko. Mogoče ne vsak dan, če pa bi vsak dan hodil nekam, bi šlo. seveda ob dovolj velikih količinah, 1 kg korenja ne boš peljal prodat v lj . vsekakor se da, je pa seveda treba vložiti v to nekaj energije. prodal boš tisto, kar boš ponudil. tako je to pri luksuznih dobrinah (kar ekološka hrana tudi je). ne bi pa bilo neumno, če bi nekdo recimo z malo večjo kmetijo prideloval ekoloških žit in potem odprl pekarnice. eh, bom nehal naštevati, možnosti je pa ogromno

Po včerajšnjem prispevku na TV SLO 1 (ob 21.30 je govoril evropski sodnik B.Zupančič, danes je ponovitev ob 11.30) bo povpraševanje po eko pridelkih pravgotovo naraslo. Nekje na sredini oddaje je omenil učinke pesticida DDTja oz. Pantakana na moško populacijo. Ta pesticid prehaja posteljico in v zgodnjem razvoju moških spolnih organov povzroča nepopravljive napake (celo kromosomske). Tako je vse več moških neplodnih (v Sloveniji baje od 25 do 33%) ter podobnih ženskam (predvsem po razmišljanju in delovanju).... Pri miših so ugotovili, da se ta kromosomska napaka lahko deduje celo 5 generacij! Sodnik omenja učinke DDT- ja kot najhujši zločin proti človeštvu, saj se deček že rodi neke vrste invalid pa tega niti ne ve in je "ožigosan" za celo življenje, itd. Jaz bi dodala le še to, da že skoraj 10 let zauživamo GSO hrano in me prav zanima, kaj bodo ugotovili čez 50 let.
Ali je sploh za zaupati strokovnjakom? Ali so strokovnjaki res strokovnjaki? Ali so strokovnjaki vsaj moralno odgovorni za svoje početje? Zakaj jim zaupamo in takoj pokupimo vse, kar dajo na trg, od pesticidov do mobitelov?

DDT... je spet ena medijska zgodba. da najprej napišem - ne govorim tega, ker sem za njegovo uporabo, ampak zato, ker je ta pesticid prepovedan zaradi bedarij. se opravičujem, ker ne vem točno za konkretne kraje in čas, ampak bilo je nekako takole: ne vem ali v Afriki ali kje drugje so, če se ne motim, v 2. svetovni vojni vojaki množično umirali zaradi malarije, oz. ne spomnim se, česa že, bilo pa je katastrofalno. ko so ugotovili, da je DDT izjemno uspešen v boju z insekti, tudi komarji, so vojake dobesedno polivali z njim, oz. jih škropili. to so bile koncentracije, ki so bile močnejše za faktor kar nekaj ničel, kot so ga uporabljali za škropljenje pridelkov. jasno so vojaki dobili posledice, kaj jih ne bi. in potem so zavpili DDT je največje zlo, kar jih je, in so ga voditelji, da bi bili všeč ovčicam, kratkomalo prepovedali. ne uporablja se ga že kar veliko let. to je bilo seveda potem, ko so se pokazale posledice take nespametne uporabe. tako da to je, kot vsi škandali in afere, pač neka zgodba, ki jo ''voditelji'' uporabljajo za kost med ljudmi, ki jo glodamo, da lahko oni mimo nas pretihotapijo tanker, pa mi še z očesom ne trznemo, če me razumete. v resnici je DDT v majhnih koncentracijah popolnoma enako škodljiv, kot ostali pesticidi. pa prosim, ne me napadat, samo predstavim drugo plat, ki dejansko obstaja, kot povsod, samo se o njej ne govori, ker moramo vsi verjeti prvi zgodbi.

Glede omenjene pridelave koruze mi je govoril kolega in se mi zdi dobra ideja in realna ideja.

Ja Toni, možnosti je veliko, samo tako kratkoviden kot sem jaz včasih ne smeš biti
Nam v SLO pa kritično manjka povezovanja z ostalimi kmeti. Bi se dalo stvari precej olajšati in bi oba imela korist

Točno to! Še najbolj praktično bi bilo, če bi se povezala recimo 2 z različno ponudbo (sirar in mesar oz. kakršne koli kombinacije). tako imaš na tržnici pestrejšo ponudbo, kar je za potrošnika mnogo boljše, od predelovalcev pa bi lahko samo 1 šel na tržnico, ne 2 in tako veliko skrajšaš potreben čas. točne evidence in poštenost, pa nima iti kaj narobe.

Kako se bi pa to lahko sejalo - kombinacija detelje in koruze?

Pa da koruza dovolj hitro vzklije in se dvigne pred deteljo, da je le ta ne zatre in zaduši?

Malo čudna logika...sedaj špricamo proti plevelom, da koruza ne zaostane pri rasti...eni bi pa travo notri sejali...
Malo sem v dvomih, koliko je to kaj uspešno v praksi. Detelja tudi ni zastonj in to nazadnje nanese kar draga kombinacija posevka.

skrjanecjanez je napisal/a:

Pridelava koruze na eko način: v tujini menda že prakticirajo medvrstno setev trav ali detelj. Torej poseješ koruzo, med vrstami pa trave ali detelje. Vse skupaj požanješ z brezvrstnim hedrom in imaš dober pridelek. LP, j

Tole je leta 2006 nekdo poskusil pri Kranju, pa takrat ni bilo videti, da bi preveč dobo uspelo. Kolikor se je videlo je deteljo zamorilo.
Če bi pokušali s tem bi najbrž morali poleg trave, detelje sejati koruzo najnižjih FAO razredov.

Kaj pa direktna setev - v jeseni poseješ deteljo, spomladi pa v rušo še koruzo? do konca aprila je vegetacija že konkretna, detelja bi bila že kar velika. Mogoče pa bi to šlo...