Ja, na velikih itak. vendar je to verjetno sezonsko... govoril sem predvsem o malih - torej res o ''kmetijah'', ne farmah.

http://www.thebioenergysite.com/news/3251/weltec-enters-french-market

na takih KMEČKIH od 50 - 150 kW je povpreček dela dnevno 2-3ure za 1- osebo ,seveda če odštejemo poletno-jesensko pripravo substratov , seveda je potrebno izkoristit vse substrate , ne samo gnojevko in koruzno silažo,odpadke -ostanke zelenjave , namensko setev sladkorne pese ,....... in seveda poskrbet za kolobar .

uf, na kateri bioplinarni si pa to baklo gorečo poslikal?

Kar se dela tiče je z malo napravo zelo malo dela. Saj gre več ali manj za pretakanje gnojevke ali zbiranje gnoja v predjami, ostalo pa vse dela tehnika. Res je pa da vseskupaj zahteva nek nadzor.

Seveda se pri vsaki napravi računa tudi delovno silo, glede na velikost naprave in vse kar si pač kdo zamisli še za zraven.

Če si omisliš psa imaš delo z njim, tudi če si omisliš zlato ribico...

Zmotno je misliti, da bo mala naprava prinašala neki velik zaslužek. Pomembno je to, da se investicija povrne in da poleg vsega še nekaj ostane od elektrike.

Kar je pa največji doprinos na kmetijo s tako napravico je pa zamenjava obstoječega goriva za segrevanje lasten bajte in prostorov in kar je najpomembnejše za okolico: preverta gošča NE SMRDI, kot nepredelana gnojevka.

Vsak ki zbira gnojevko ali gnoj zraven hleva lahko komot naredi malo BPE, saj je to le nadgradnja jame ali gnojišča. Težje je za tiste, ki zbirajo gnojevko pod hlevom.

Sigurno imaš vsakodnevno delo. Kmetija, kot taka si recimo ne more privoščiti polno zaposlenega delavca. Morda si ga lahko privošči, če si postavi še bioplinarno. Se pravi, da nekaj ur dela v bioplinarni, nekaj pa v hlevu. Mislim, da bi se dalo s kakšno tako kombinacijo

Mogoče pa res Dobro si se spomnil, Janez. Edino ne vem, če je v naši državi kdo pripravljen opravljati tako delo - kot službo. No, pustim se presenetiti

Dobrega delavca za poceni denar ne boš dobil. Misliš da ne? Strojnih del (pa še kaj drugega tudi) je tu veliko; mislim, da bi se pa našel kakšen mož mlajših let.

Saj ravno to je problem - dobrega delavca. Delavca ni problem dobit. Samo na žalost je tu znanje o strojništvu premalo. Če gre recimo kosit, mora vedet, kako kosilnico nastavit, kako zgrabljalnik, pajek itd. To je problem... tisti, ki to delo obvladajo, pa itak majo doma kmetijo, tako da je krog hitro sklenjen...

Jaz pa vseeno mislim, da bi se v mojem okolju našel takšen človek, če bi se potreboval....mislim

zdravo,

izbira delavca je res lahko velika težava, ni pa nepremostljiva.

ampak tu moraš postati poleg dobrega gospodarja, moža in očeta še delodajalec.

Se pravi moraš znat naštudirat pravilno vodit delavca. Če mu boš težil ali ga premalo plačal bo šel, če ga preveč "osvobodiš" bo začel "srat".

Ima pa vsako okolje človeka. Če pa ne moreš nobenega najti in obdržat to ne pomeni, da ni delavcev ampak je mogoče kaj narobe pri tebi.

Zavedati se moraš, da če bi bil delavec tako ambiciozen kot ti, bi si naredil svoje "podjetje" dejavnost... ker mu sistem to ne le dopušča amapk celo spoduja.

No nekoliko sem zašel s tematike bioplina, ampak mi je bila tematika ravnao ta s katero se zadnej čase ukvarjam.

Delavec pričakuje več ali manj tudi 8 urni delovnik in pripadajoči dopust.... v kmetijstvu moraš tudi to znat naplanirat in delavca sbudbudit k temu, da ima dopust takrat, ko ti tvoja dejavnost to dopušča.


Poznam kar nekaj kmetij, kjer imajo zaposlenega ali celo dva in vsi so si ustvarili neko sožitje.

LP V.

vrgoles je napisal/a:

uf, na kateri bioplinarni si pa to baklo gorečo poslikal? Kar se dela tiče je z malo napravo zelo malo dela. Saj gre več ali manj za pretakanje gnojevke ali zbiranje gnoja v predjami, ostalo pa vse dela tehnika. Res je pa da vseskupaj zahteva nek nadzor. Seveda se pri vsaki napravi računa tudi delovno silo, glede na velikost naprave in vse kar si pač kdo zamisli še za zraven. Če si omisliš psa imaš delo z njim, tudi če si omisliš zlato ribico... Zmotno je misliti, da bo mala naprava prinašala neki velik zaslužek. Pomembno je to, da se investicija povrne in da poleg vsega še nekaj ostane od elektrike. Kar je pa največji doprinos na kmetijo s tako napravico je pa zamenjava obstoječega goriva za segrevanje lasten bajte in prostorov in kar je najpomembnejše za okolico: preverta gošča NE SMRDI, kot nepredelana gnojevka. Vsak ki zbira gnojevko ali gnoj zraven hleva lahko komot naredi malo BPE, saj je to le nadgradnja jame ali gnojišča. Težje je za tiste, ki zbirajo gnojevko pod hlevom.

To sem slikal na juršovi bioplinarni.