tine je napisal/a:

Odprt hlev na 900 m je povsem realna opcija, industrija je že zdavnaj razvila napajalnike, ki ne zmrzujejo (edino naši trgovci so pri prepisovanju materiala namesto 'plastika' pomotoma napisali 'zlato' in postavili temu ustrezno ceno ), na taki višini pa je pozimi lahko več sončnih ur, kot v megleni dolini (odvisno od lege).

Odvisno od lege. Tak hlev bi bil možen izključno v zavetrni legi. Zmrzovanje napajlnikov je še najmanjši problem. Problem na takih višinah so ponavadi zelo nizke temperature in močan veter.
Ni problem samo v temu koliko je sončnih ur, temveč nihanja temperature.

Vem da ne spada v to temo, linč od kje ti podatek 600 eur/m2 za montažno hišo na ključ. A jih delajo kitajci

linč je napisal/a:

če imaš iglast gozd v takšni velikosti (400-500 m3 poseka/letno) se ti res splača postaviti žago, ostanke pa v sekance za kurjavo, investicijija bi se ti sorazmerno hitro povrnila (manj kot 100000 eur), traktor pa lahk kupiš klasičen rabljen za začetek pa vitel z daljincem. Oboje bi lahko uporabil za nudenje uslug, oziroma lahko odkupiš tudi les na rastečem.

Na takšni nadmorski višini in pri toliko hektarjih je realen letni posek do 200 m3 če ne še manj. Enostavno prirast ni 10m3 (kot je recimo najvišji prirast v Slo, nekje na Kočevskem, drugod je manj) na hektar letno, ampak dosti manj, ker je tudi sama vegetacija kakšen mesec ali več krajša kot v nižinah.

linč je napisal/a:

nikakor se ti ne splača obnavljat stare, če je potrebna statična sanacija bo dražje od novogradnje, na koncu pa imaš še zmeraj staro hišo, ki je delno vlažna tudi po sanaciji na kapilarno vlago...razen če ima res takšne konstruktivne elemente, da se jih splača obdržati, v kar pa dvomim.

Se strinjam

Če se lotiš obnove tako stare hiše, moraš računati, da tudi ko boš prišel do konca obnove boš že spet na začetku. Če postaviš novo, imaš vsaj nekaj let samo redno vzdrževanje, brez večjih finančnih vložkov.

Matthew je napisal/a:

Pozdravljeni. Sem nov na forumu in če sem zgrešil temo prosim moderatorje da jo premaknejo. Pri meni je situacija taka, star sem 31let , z ženo sma podedovala kmetijo veliko 51ha na (delno) hriboviti lokaciji na nadmorski višini 900m, od tega je 8ha travnikov ostalo iglast gozd. Moja vizija je takšna. ...................... lp

predvidevam da sta sedaj oz. preden sta dobila dediščino v službi z redno plačo ,
imaš gozd in svoj les -več kot dovolj za obnovo hiše klub častitljivi starosti in prav tako hleva , vsekakor lahko to obnovo začneš takoj brez čakanja več kot 6 mesecev na papirologijo in ....... , razen če se res ne podira sama od sebe (upam da ne ) .......... , verjetno je z kletjo z kamnom zidana in zgornji del lesen z kakšnim balkonom , če si kje v kakšnem ''naravnem parku '' pa sploh se splača potrudit z obnovo -tud za obnovo se najde ''drug''denar .
--enako kakor ''tine '' nemorem razumeti kako na hitro pada odločitev -**rušenje starin ** ki so zdržale 100 in več let in beton naprej , v okolju kjer imaš naravnih-zdravih - materijalov dovolj doma !!!!
Vzami si čas za odločitev ,kako in kaj , tudi kmetovat se da na tej višini kar dokazujejo mnogi čeprav ni z rožicami postlano ...
o nekaterih možnosti so pa napisali drugi

...delajo jih tudi Slovenci:

http://www.lumar.si/si/montazne-hise/classic/q/podrobno/anja-131-0

(Lumar je eden redkih ki ima objavljene tudi cene, ki so seveda odvisne od gradbene faze).

Seveda je smiselno tudi arhitekturo prilagoditi vaškemu okolju.

Bi se pa kar strinjal z uporabnikom @linč. Če človek razmišlja o temeljiti, tudi statični sanaciji stare zgradbe (ki se tudi po neki cenovno sprejemljivi obnovi ne more pri potresu primerjati z pravilno izvedenimi novogradnjami), potem je smiselno razmisliti tudi o novogradnji. Objekte, ki predstavljajo kulturno dediščino ki jo je utemeljeno ohraniti, je vredno ohraniti, ostale pa najverjetnje ne. Moje meneje.

Seveda pa je vse skupaj odisno od konkretnega primera in povezano z debelino denarnice.

Pa še to: V kolikor se z obnovo spreminja izgled zgradbe in posega v nosilno konstrukcijo je načeloma potrebno gradbeno dovoljenje.

Pozanimaj se tudi o tem, če nimaš slučajno kakšen objekt pod spomeniškim varstvom. Marsikdo to izve šele, ko bi že rad začel rušiti ali pa obnavljati.

pozanimaš se lahko tukaj:

http://rkd.situla.org/

routar je napisal/a:

Vem da ne spada v to temo, linč od kje ti podatek 600 eur/m2 za montažno hišo na ključ. A jih delajo kitajci

Ne, delajo jih slovenci, avstrici..., Do tretje gradbene faze je cena 450 eur/m2 + stroški talne plošče, pasivne pa so nekaj dražje in sicer dosegajo tam okrog 750-800 eur/m2 na ključ, vendar je možnost pridobit državno subvencijo v višini do 20%.

Zakaj porušiti staro? Lahko bi primerjali kar z nakupom avtomobila, oldtimer stane ko ga temeljito renoviraš več kot nov avtomobil pa vendar ni zanesljivosti, udobja, varnosti...
Ukvarjam se z gradbeništvom in vem, da je marsikoga sanacija stala več kot novogradnja, problem je tudi funkcionalnost (življenski stil je drugačen), zato se splača ohraniti samo arhitekturne elemente velike vrednosti.

moid je napisal/a:

...delajo jih tudi Slovenci: http://www.lumar.si/si/montazne-hise/classic/q/podrobno/anja-131-0 (Lumar je eden redkih ki ima objavljene tudi cene, ki so seveda odvisne od gradbene faze). Seveda je smiselno tudi arhitekturo prilagoditi vaškemu okolju.

V takem primeru se cena hitro spremeni. Imam sedaj en primer pri projektiranju in umeščanju objekta v prostor...tejle hišice na internetu izgledajo super in fajn....samo s tem zadovoljiti občinski urbanizem je pa vprašanje.
Čim spreminjaš načrt, za sabo potegne kar nekaj časa in stroškov. Prav tako tudi izvedba postane dražja, ke rni več tipska hiša.

Obrni se na gozdarje, da boš videl koliko imaš letni etat v gozdu in koliko časa se ni sekalo in pobje ti bojo z načrti pokazali kaj vse se je zamujalo ali prekoračevalo. V katastru imaš verjetno vsaj 30% več travnikov in njiv kot je realno stanje in mislim, da lahko s soglasjem občine povrneš sedanje stanje nazaj na tisto, kot je bilo pred žblj leti.

Kar se tiče novogradenj!?!? Kar bi gradil bi bili "čebelnjaki" pa oddajal sem ter tja ko pride kakšna priložnost dopustov. Sam si lesar...... na tak način boš potegnil iz gozda osnovno surovino..... zraven boš flikal svoj prosti čas z delom, ki ga obvladaš in zraven posredno zaslužiil Zraven bi pa kake kozice nabavil, da bi malo pogrizle gozdne robove, prvo košnjo bi pobral, drugo pa oddal.