Sej zato pa je prehodno obdobje z testi zemlje in šele nato dobiš bio (eko) certefikat.

Po treh letih lahko pridobiš certifikat za ekološko kmetijo.

v bistvu je tako, da če po 3 letih zemlja ni še dovolj ''očiščena'', podaljšajo obdobje prehoda in kasneje dobiš certifikat. vendar ponavadi to ni problem, ker je na redkih kmetijah uporaba FFS res obilna.

Kar se mineralnih gnojil tiče, je uporaba dovoljena tudi v EKO, vendar le težkotopna kalijeva in fosforna mineralna gnojila. Seveda se jih lahko trosi, če analiza zemlje pokaže primanjkljaj. Dušik na travnike daš z gnojevko, na njive pa s stročnicami v kolobarju. Npr. krmni grah je super. Mi imamo lepe pridelke in prav nič bolezni.
Več mineralnega dušika kot daš na njivo, več je bolezni in uporabe FFS. Agrokemična podjetja so med sabo povezana zato so takšne reklame za UREO in KAN...Zaradi prodaje FFS. Ko pa enkrat strupiš zemljo, jo moraš zmerom, ker ni več ravnovesja.

Predkratkim sem si ogledala dokumentarni film Hrana d.o.o. Mlekarna Danone je v ZDA vložila 23 miljard (miljard ne miljonov) dolarjev v pridelavo ekološkega mleka in mlečnih izdelkov!!! ker vidijo prihodnost.

Če bi se lotili pridelovati hrano samo na ekološki način, bi jo bilo dovolj za vse ob predpogoju, da gre nekaj ljudi iz pisarn na zaraščene površine. Za ZDA pa sem zasledila tole: Celotne ZDA bi preživele z ekološko hrano, če bi le to pridelovalo 25% Američanov.
Gre za to, da na ha zemljišča lahko na ekološki način pridelaš enako ali celo več hrane kot na konvencionalni, le več delovne sile rabi. (Primer: vrt kmečke gospodinje da obilen pridelek vsega, pa še za prasce in kokoši ostane...)

ja, samo ta mineralna gnojila so svinjsko draga, vsaj rekli so mi tako.

vrt - hm... tisti, ki imajo ekološke kmetije, res pridelujejo brez ffs. nobenega drugega pa ne poznam, ki za svoj vrt ne bi uporabljal ffs. če ne drugega proti čebulni muhi, strunam, polžem ali krompirjevi plesni. vrtičkarji pravzaprav bistveno več škropijo (na površino oz. kg pridelka), kot pa kmetje, ker se jim tisti strošek ne pozna dosti. potem pa mislijo, kako zdravo domačo hrano jejo...

@cika zakaj bi američani pridelovali doma hrano ko pa še za pokositi trato najemajo "servis"?!? Pozabi na to zgodbo! " v Ameriki par kmetov prehrani cel kontinent"! Take skrajnosti in trenda ni nikjer drugje zato pričakovati ravno nasprotno je utopija.

tale video si poglej...upam, da boš razumela "massage"
http://www.youtube.com/watch?v=zU4liQvrcm4

In kot pravi kolega @toni eni samo MISLIJO, da jejo domače.

Iz ene skrajnosti v drugo gre večina. To pa sam zarad višjih subvencji čeprav usi propagirate zdrav način življenja in oh in sploh bolj okolju prijazno kmetovanje. Pohvalno tem, ki priznajo da gredo zaradi subvencji v to ostali, ki pa to tajijo so pa le neke vrste "kmečki tajkuni" ki mastno živijo na račun subvencji!

verjemi - če hočeš v ekološkem ali integriranem, tudi z višjimi subvencijami, priti na raven dohodka obdobja pred preusmeritvijo, rabiš precej znanja za to, več kot pri konvencionalnem.

je pa res, da je veliko manjših kmetij, ki imajo nekaj hektarov, pasejo drobnico ali kaj podobnega, in imajo te subvencije res kot dodaten zaslužek - ob plači iz ne-kmetijske dejavnosti. to je definitivno izkoriščanje in prenos denarja za kmetijstvo drugam.

so pa ljudje, ki gredo zavestno v ekološko. dejstvo je, da trg za ekološko pridelano hrano - torej povpraševanje - raste bistveno hitreje, kot pa ponudba. je pa tu en problem: zakoni in predpisi za ekološko kmetijstvo, predvsem pri živinoreji, so tako strogi, da moraš biti res korajžen in tudi finančno sposoben, da spremembe lahko izvedeš.

Stran nazaj je primer eko kmetije ter gnojenja travnikov z gnojem. Gnoj je krasna zadeva vendar vsebuje premalo dušika (enako gnojnica); pa še ta je zaradi večje časovne razlike med raztrosom ter največjimi potrebami rastlin po njem precej izpran. Torej če imamo zadeve na makro in mikro nivoju poštimane, nam zaradi manjka dušika pride do odliva pridelka z tem manjša izkoriščenost ostalih elementov, ki so pa itak stalno podvrženi izpiranju. Tudi miselnost, da zgolj z organskim gnojenjem ne polabšujemo ph-ja napram gojenju z enokomponetnimi mineralnimi gnojili-praviloma duščnimi ne bo povsem držalo. Ob vsakem razkroju, razpadanju so ob procesu prisotne kisline, ki negativno vplivajo na ph,...
Samo eko kmetijstvo se razvija v več smeri: klasično eko kmetijstvo, biodinamično, miroljubno...predvsem pri slednjem sem skeptičen o vsebnosti mineralov, vitaminov ter ostalih snovi. Mislim da so glede na način pridelave v tem segmentu precej osiromašeni..
Drugo pa je da so razni hibridi ter ostali semenski asortiman v konvenconalem kmetistvu po svoje blagoslov in prekletstvo. Po eni strani smo dobili večje pridelke, potencionirali določene lastnosti vendar smo (čist laično rečeno) drugje izgubili na oskusu, aromi, odpornosti...itd.
Poleg tega gre hrana pridelana na konvencionalen način (praviloma) skozi sistem proceseiranja, kjer se jim dodaja, oduzema jih obdeluje in na koncu je vse skup res en koktajl, ki ne vpliva ravno blagodejno na naš organizem!! Da ne pozabimo konvencionalo kmetijstvo je v veliki meri odvisno od peščice multinacionalk in kaj nam oni v tistem lepo zavitem paketu v resnici ponujajo (naš propad ali pa uspeh?) pa sam Bog ve.

Pozdravljeni.
zanima me kaj vi menite o preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Trenutno se ukvarjam z živinorejo(reja bikov), vendar so teleta čedalje dražja, računica pa čedalje nižja. Razmišljati sem začel o ekološkem kmetovanju. Pošteno povedano zaradi subvencij in pa ker tako ali tako ne gnojim ali škropim travnikov z npk ali urejo pa je pridelek zadovoljiv. Razmišljam da bi imel krave in pa nato svoja teleta, vendar nebi nič molzel. Nevem kako bi se lotil pridelavo koruze, saj vemo da brez škropljenja ni popolnoma nič. Zanima me torej kaj vi mislite o tej smeri, se splača ali ne, je preveč komplicirano vse skupaj?

Hvala za odgovore

LP