Zanima me, kaj menite o tem. Sam sem že večkrat izpadel kot nasprotnik (in še kaj hujšega) ekološkega kmetijstva, pa to nisem. Me pa moti, ker ljudje mislijo, da je ekološko kmetijstvo najboljše, kar je možno - govorim o vplivih na naravo.

Da povem svoj koncept razumevanja kmetijstva na sploh:

Pridelava hrane je proces, kjer uporabljamo naravne vire energije in hranil za proizvodnjo hrane. Narava - torej naš kompleten ekosistem - je ZAKLJUČEN prostor. Kot je jasno iz osnovnih zakonov fizike in kemije, se energija in snov ne uničujeta, niti nastajata, ampak samo spreminjata. Seveda je vsaka sprememba snovi ali energije povezana z določenimi izgubami, ki pa so izgube samo s človeškega pogleda - v naravi je vse to spet samo pretvorba. Dobro - do tu sem navajal dejstva. Glavni koncept naravnih pojavov je kroženje snovi in ne zgoščevanje na enem in redčenje na drugem koncu (ob predpostavki, da hočemo na nekem področju dolgo početi isto stvar). Od sedaj naprej pa moje razmišljanje:

Pri konvencionalnem kmetijstvu gre za čim večje pridelke, neodvisno od kakovosti, samo da zadostijo minimalnim standardom, ki so predpisani. Če so res varni, nihče ne ve. Torej - če hočemo na enoto površine pridelati čim več, je potrebno rast željenih organizmov spodbujati, neželenih pa zatirati. Seveda je oboje najlažje kemično - preko FFS in mineralnih gnojil. Jasno pa je, da se vse to spira v podtalne vode, povzroča bolezenske spremembe na organizmih, ki pridejo v stik s temi snovmi. Se pravi - škropljenje in gnojenje z MG je škodljivo. Dobimo pa iz tega veliko hrane - učinkovitost je tako največja. Je pa seveda onesnaževanje narave tu visoko in to dejansko ni trajnostni način kmetijstva.

Na drugi strani je ekološko kmetijstvo, za katerega vsi govorijo, da je trajnostno. Kjer je prepovedana uporaba sintetičnih FFS in vodotopnih MG. Torej - samo organska gnojila in dovoljena mineralna, vendar v naravni obliki, iz rudnikov, ne pa iz petrokemičnih tovarn. Hrana je zdrava, narava pa je obvarovana. Problem je v tem, sam sem v to prepričan, da je ekološko kmetijstvo brez MG onesnaževanje oz. siromašenje narave. Zakaj? Zato, ker krog hranil ni sklenjen. Kmetija, pa ne glede na to, kaj prideluje, ki ne vrača izgubljenih hranil nazaj na polja, onesnažuje naravo. Zakaj? Ker je tako določenih hranil v zemlji čedalje manj. Kaj to pomeni? Da tako kmetijstvo ni prijazno do okolja, ampak je to samo kratkoročni učinek. Je torej takšno ekološko kmetijstvo, kakršnega je pri nas največ - da pač gnojijo samo z gnojem in ničemer drugim - res okolju prijazno? Prepričan sem, da ne. Preveč hranil ostane nekje zunaj - torej v kanalizaciji, čistilnih napravah, od tam pa mulj vozijo na deponije ali sežiganje, ker ni primeren za gnojenje. Torej krog ni sklenjen, ampak je vse skupaj kot zračnica z luknjo, ki se počasi prazni. Kaj bo, ko bo prazna, ne vem. Sigurno pa nič dobrega.

Kaj storiti? Hm, dobro vprašanje... vendar se bojim, da odgovora še dolgo ne bo, ker ljudje na to ne pomislijo.

Še enkrat: Nisem nasprotnik ekološkega kmetijstva. Nasprotno - zelo ga podpiram, vendar se mi zdi to vprašanje, ki sem ga omenil zgoraj, zelo na mestu, nisem pa še nikogar slišal, da bi o tem govoril, ker eko kmetijstvo vsi samo hvalijo. Vse drugo pri ekološkem podpiram, tega ne-vračanja hranil pa ne.

Dober uvod!

Problem pri kmetijstvu je to, da je zelo povezano z nafto. Nafta je faktor brez katerega se veriga pretrga. Roko na srce; brez nafte še recimo 100 let ne bomo mogli. Naslednji problem je politika in ekonomika, ki se vceplja v kmetijstvo. Direktno od kmetijstva živi čedalje manj ljudi, vsi vemo zakaj-->specializirane velike kmetije, ki pa za to potrebujejo zelo zmogljive stroje, da so sposobne isto delo opraviti v enakem času. Posledično so ljudje ki kmetijstvo zaprejo na plečih države. Tudi delovnih mest je manj-zakaj? ja ko pa je vse posodobljeno in avtomatizirano. Torej preveč nas je (ljudi na planetu). Preveč smo pametni, da bi delali fizično, pa gremo raje na ceste....
Potem pa pod krinko, da je potrebno proizvajat čedalje več hrane uletijo "monsanto" in podobni, ki gledajo samo skozi oči dobička.

Konvencialno/integrirano/eko....
Hitro bo konvencialno=integrirano....bo pa lahko enkrat tudi integrirano nazaj konvencialno.
Eko:nimam nič proti...

Ja, nafta...res je.

Tole je pa en zelo zanimiv filmček, ki se trenutno mogoče zdi fantastika, pa sploh ni... res zanimiv.

http://www.itro.si/new-holland/novosti/kmetija-prihodnosti/

Dejstvo je da eko kmetijstvo ne bo moglo preživeti človeštva, vedno bo potrebno konvecionalno. Bo pa s časoma postalo eko kmetijstvo privilegij tistih bogatejših, no bo, ali pa je že..

@toni, tudi intenzivno poljedelsko kmetijstvo (pri tem mislim na tiste, ki se ne ukvarjajo z živinorejo) ne vrača hranil, kajti ni dovolj da tlom vračamo samo hranila v obliki mineralnih gnojil. Kaj pa gnoj in gnojnica, ki se kasneje predelata v humos? In če eko kemtijsvo gnoji s temi gnojili, v eko ni nič spornega...

ja, to je velik problem, vendar v Sloveniji redko, ker je večinoma živinoreja prisotna skoraj povsod. pa še to je - to se da enostavno rešiti s podorinami, tudi če ni živinoreje.

nič spornega ni niti v gnoju, niti v gnojnici. sporno pa je to, da tako govorijo, kako je eko prijazno naravi, v bistvu pa veliko več hranil ljudje odnesemo na deponije in pokopališča, kot pa se jih vrne nazaj. to sem želel opozorit, nikakor živinska gnojila niso problematična v eko, niti v konvencionalnem.

imam eno pripombo glede integriranega in sicer me moti to, da se moji pridelki, ki so pridelani po načinu integriranega poljedelstva odkupijo, mešajo z ostalimi in prodajo isto kot konvencionalno pridelani. če se že gremo integrirano poljedelstvo bi bilo prav, da bi se ti pridelki prodajali pod imenom integrirano pridelano in bi imel kmet mogoče kakšen cent več pri prodaji le teh pridelkov.

Damir za integrirano dobiš €€ mar ne?!?

ja od države dobiš ampak zakaj nebi tudi od končnih potrošnikov?
če se že trudiš in delaš na naravi prijaznejši način pa naj to potrošnik plača.

glej saj samo razmišljam, da bi mogoče bilo pametno nekako plasirat te pridelke na trg tako, da bi se vedelo da so integrirani in tako zaslužit še kaj več.

integrirana pridelava je pri potrošnikih še zelo neznana. nekaj se dela na promociji, ampak bistveno premalo... na žalost se tu eskimom prodaja hladilnike, ker se o tem govori samo v kmečkih krogih. treba je it v javnost.

drugače pa - trenutno ni drugega, kot neposredna prodaja integriranih izdelkov. se pa nekaj tudi dogovarjajo, da bi bile pekarne, ki bi imele samo moko iz integrirano pridelane pšenice in bi bilo tudi jasno označeno. to je zelo dobra poteza, sigurno se bo prijela.

Okrog promocije:
Meni se zdi, da promocijo slovenske hrane izvajamo le tisti kmetje, kateri dejansko svoj pridelek sami predelamo in ga sami kupcem neposredno prodamo. Na ta način naše kupce praktično učimo, da obstaja slovenska hrana. Če več bi nas bilo takih kmetov, več dejanskega povpraševanja po slovenski hrani bi bilo, ker le tako kupci spoznajo, da slo hrana sploh obstaja.

Glede vnosa gnojil v zemljo:
Tudi sam mislim, da če gnojimo le s hlevskim gnojem dejansko siromašimo zemljo. Pri nas je stvar taka: pasemo po naših površinah zato tu gnojenje ni premajhno. Kosimo pa predvsem najete površine. Teh ne gnojimo in na njih ustvarjamo gnojilni minus. S stališča naše kmetije je stvar tako OK. Celostno gledano pa ne.