tole je zanimivo:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_ribic_miran.pdf

na kmetiji opisani v tej študiji imajo krave 40% mleka iz krmil! krmila jim povečajo mlečnost na 169%. dajo 0.2 kg krmil na liter mleka. to pomeni, da lahko jaz povečam s krmili k19 zdajle iz 11 litrov na 18.6?

torej je vsa umetnost v dajanju krmil? če je tako bi tudi mi imeli s krmili in mrvo povprečno 20 litrov mleka na dan. najprej 2 meseca po 34 litrov potem naprej pa po 20 litrov.

40% iz krmil ni tako veliko. pri nas je povprečno 18 kg iz osnovnega obroka in 6 litrov (spet govorim o povprečju) iz krmil. nekatere dobivajo samo osnovni obrok, tista, ki ima 45 litrov, pa dobi 7,5 kg krmil dodatno.

računica 1=2 drži. namreč krave imajo določen genetski potencial, ki ga lahko bolj ali manj ''vzrediš'' s telico. če so vaše krave krmljene npr. za 15 litrov mleka, ne morejo dati več mleka kot toliko. če jim dodajate krmila, bodo definitivno molzle več. je pa limit odvisen od krave posamično. tako, kot ste rekli, vsako je treba individualno preizkusiti. če se ob povečevanju količine krmil dviguje mlečnost, jih lahko dobi še malo več. če se ne več, ji je treba dati malo manj. kar bo dobila več, bo šlo direktno na gnoj in bo res pomenilo stroške.

preberite moj prvi prispevek v tej temi, tam so te stvari precej obrazložene.

glede tega, da bi kar stresal krmila je pa tako: v močni krmi (žita, beljakovinske komponente) je veliko lahko izrkoristljive energije za mikroorganizme v vampu (škrob). če je takih krmil v obroku preveč, mikroorganizmi iz škroba proizvajajo hlapne maščobne kisline (ocetna, propionska,...), ki zakisajo vamp. tako se posledično vrenje ustavlja, krava pa ni več oskrbljena z vsemi snovmi, kot bi morala biti. zaradi acidoze pade proizvodnja, količina maščob, roževina parkljev postane mehka in posledično imamo same probleme. zato je treba poskrbeti, da krave ne dobijo preveč koncentratov in jim dati tudi strukturno voluminozno krmo - torej slamo ali seno (tudi to je opisano v mojem prvem prispevku v tej temi). tega imate pri vas dovolj, tako da to ne bi smel biti problem. tako da - nobeno pretiravanje ni dobro.

Kot kaže se bomo v prihodnje tudi pri nas lotili drugačne (upam da boljše) prehrane krav molznic. Pred dnevi so bili na obisku prehrambeni strokovnjaki iz podjetja Sano. Prišlo je 7 ljudi, med njimi tudi doktor znanosti iz Avstrije, ki že 50 let dela na prehrani goveda. Lahko rečem, da tip obvlada.

Trenutno krmimo po naslednjem ključu:
-seno, travna in koruzna silaža v krmilni voz
-K-19 po avtomatu
-beljakovinsko krmilo po avtomatu
-vitamini po volji (nasuti v koritu)
Trenutna povprečna mlečnost je 7500l. Doktor pravi, da bi z drugačnim načinom krmljenja lahko povečali mlečnsot v 2. in 3. delu laktacije-res se mi nekako zdi, da kar preveč upade. Pri izpiranju dreka se dobro vidi nepredelanost silaže in žit-da bi še kure lahko futrali zraven Pač denar mečemo stran in krave so na dopustu.
Sicer pa kakšnih posebnih težav sploh nimamo, vse poteka nekako normalno.

Torej priporočen krmni obrok:
-20kg travne silaže (Doktor pravi, da kar dobro osušiti prreden vozimo v silos-slabši pogoji za razvoj MO)
-18kg koruzne silaže
-1kg sena
-300g slame
-4kg pivskih tropin
-3 kg fino mletih žit (ječmen, pšenica,...Fino mleto zato, da se dobro oprime silaže in krave ne morejo prebirati)
-1kg fino mlete koruze
-2,2kg beljakovinskih krmil (soja, sončnice, pa še kaj,...)
-200g vitaminov (razmerje kalcij:fosfor 5:1)
-50g Multisan nektar (lahko tudi drugi proizvajalec-gre pa za sladkor, ki predstavlja hitrodostopno energijo)
Vse te komponente zmešamo v krmilnem vozu in položimo v jasli.

Po njihovi teoriji krmilnik povsem odpade. Problem je v zakisanju vampa. Krava sicer gre večkrat dnevno jest krmila, pa vendar ta količina (do 3kg naenkrat) povzroči delno zakisanje vampa. Optimalni pH v vampu je 7, pri večji količini krmil pa pade na 6,4...in se spet v nekaj urah dvigne na 7. Potem krava spet je krmila in spet pade in spet in spet...
Torej, omenjeni obrok je popolni za vse krave, tudi za visoko molzne. V mixu so vse sestavine,...krava ki bolj molze, tudi več poje krme in krmil ki so zmešana med silažo. Tako ne pride do zakisanja, ker krava čez cel dan po malem dobiva krmila s silažo. Moram reči, da me je kar presenetilo, da povsem odpade krmilnik
PRESUŠENE KRAVE: do telitve dobiva 30% količine tega obroka, ostalo je slama. Po telitvi pa preide na poln obrok.

Poudarek je bil tudi na dolžini rezanja krme; trave, kot koruze čim krajše Travo, ki je zrezana s samohodko krave (naj bi) raje konzumirajo napram 5cm rezano z nakladalko. Torej več poje, spet več mleka.

Korito za vodo: gladina vode mora biti na 70 cm...trenutno imamo gladino na cca 100cm previsoko

Nam je naštel še polno stvari,...podal sem nekatere glavne.

Tu pa pride do razhajanj med mnenji zootehnikov. Recimo dolžina rezanja; toni se ves čas muči s kombajnom, kako bi koruza ostala čim daljše zrezana...tu pa povsem obratna teorija.

Pač mio bomo poslusili s tem sistemom krmljenja, ki je pri nas precej nepoznan in slabo v uporabi. V tujini je menda to precej bolj razširjeno. Vemo, da bi moralo biti več mleka, zato bomo poskusili. Kako pa bo, bomo pa videli...bom poročal čez po leta kako in kaj.

Morda še kakšni komentarji? So vsekakor dobrodošli!

zanimivo. me pa res zanima, če bodo krave same pojedle, kolikor rabijo... rezultati in spremembe bodo že po 1 mesecu, še večje pa po ponovni telitvi krav. že vejo. če je sistem preizkušen, bo tudi funkcioniral. sigurno ta fino mleta žita, trava in koruza dajejo največje izkoristke, problem je acidoza. če je v obroku dovolj strukturne vlaknine (mrva in silaža) in ni posebej koncentratov, zadeva mora štimat.

daj povej, kakšne količine iz tega obroka pridejo na kg: surove beljakovine (lahko tudi prebavljive SB) in NEL, pa še surova vlaknina / kg mešanice

sicer pa srečno, upam, da se bo obrestovalo

Torej boš mogel ločiti krave v vsaj 2 ali 3 skupine če hočeš krmiti brez avtomata? Ker tiste proti koncu laktacije se bodo hitro zamastile...vemo kako je z ješčnostjo takih krav.

no, točno to tud mene zanima...

samo - ločevanje v skupine je smiselno, če dobivajo tudi različen obrok. če jih krmiš restriktivno - torej da pojejo manjše količine bolj koncentriranega obroka, se bojo ''steple'', močnejše se bodo nažrle, šibkejše pa bodo hujšale. poleg tega je to mučenje, ker so potem v stalnem stresu zaradi fizičnega občutka lakote. ampak v sistemu enega obroka in brez dodatnih koncentratov naj bi ravno to odpravil... drugače nima smisla...

Nazadnje urejal/a _toni 11 Okt 2010 22:01; skupaj popravljeno 1 krat

Janez, sam sem neke lanske jeseni videl vaš kmetijo in glede na to, da sam praviš, da imate mlečnost 7,5kL ter da ostalo poteka normalno, jaz t.i. Sanovcem ne bi verjel in prehrane ne bi tako spreminjal, ampak bi več delal na selekciji...Zakaj?

Tu se prične moja zgodba izpred let, ko mi je bil Sano učitelj začetka, le da ga je učenec sedaj presegel Sano koncept je zgrešen na parih mestih, mislim, da je teorija kot jo uči BF in nam posreduje _toni boljša...

Kot prvo si lahko sam izračunaš, da je Sano obrok veliko dražji, kot sedanji tvoj, to pomeni, da bodo krave morale veliko več molsti, ne samo malo več, kar pa v končni kalkulaciji lahko pomeni tudi manj, ker se z večjo obremenitvijo organizma, poveča verjetnost zdravstvenih neprilik...Po moje je najbolje težit k temu, da je obrok uravnotežen, koliko je pa potem mleka je pa predvsem odvisno od genetskega zapisa živali same...

Prehrana presušenih krav mora biti (v kolikor prostor in okoliščine to dopuščajo) slabša, da se žival nauči izkoriščati slabšo voluminozno krmo. Slabša ne pomeni onesnažena ali ostanki od krav molznic, ampak energetsko slaba a še vedno dobra.

Mene sano koncept ni prepričal, sedaj bolj delam v smeri uravnotežene prehrane in se mi zdi, da je povprečna mlečnost večja, splošno stanje živali boljše, seveda pa se mi še vedno najdejo problemi in izjeme. Npr. letos mi je 75% prvesnic katastrofalnih, niso krive same (zavita maternica in tele na porodu, mastitis ob telitvi, ki se ni dal ozdraviti ipd). Resda pa se mi včasih zdi, da je včasih več lahko manj...Raje cekin manj in mirno delo v hlevu, kot pa cekin več in probleme s parklji ipd...

Problem, da kravam v 2. ali 3. delu laktacije mlečnost preveč pade, pa imam tudi jaz, pa sem poizkušal s povečanjem energije in beljakovin, pa ni računice, ker je vnos krme dražji kot pa izplen. Krave spravite v ravnotežje bel/energ, pa še sečnino, te podatke dobite iz A kontrole, od tam naprej pa je odvisno od njih samih. To sem sam videl, ko krmim vsako kravo tako, da imam vse v ravnotežju, pa nekaterim blazno pade mlečnost, nekaterim pa ne...To sicer teorija pravi, da je posledica prevelike koncentracije močne krme takoj po porodu, ko načeloma vsi damo kravam maksimum, sam pa menim, da je bolj posledica genov...

Ne bi bil rad preroški, vendar menim, da končni račun pri tvoji novi prehrani ne bo nič kaj večji...

Citiram:

daj povej, kakšne količine iz tega obroka pridejo na kg: surove beljakovine (lahko tudi prebavljive SB) in NEL, pa še surova vlaknina / kg mešanice

Nimam pojma, malo bolj obrazloži prosim. Sicer pa mislim, da nimamo teh podatkov.

Citiram:

Torej boš mogel ločiti krave v vsaj 2 ali 3 skupine če hočeš krmiti brez avtomata? Ker tiste proti koncu laktacije se bodo hitro zamastile...vemo kako je z ješčnostjo takih krav.

Tudi mene skrbi, kaj bo s kravami proti koncu laktacije. Vem, da bo treba take prej izločevati na slabšo krmo. Sicer pa nimamo prostora za 3 skupine. Lahko bi se reklo, da imamo 2; laktacijske krave v eni in suhe, oz. v fazi presušanja v drugi skupini.
Bomo videli kako bo, pravijo da bi moglo funkcionirati. Sicer nam niso ničesar vsiljevali, ali pa kar koli,...tako da? Čisto naša odločitev v bistvu. Saj če stvar ne bo funkcinirala, se še vedno lahko vrnemo na stare tire. Samo tudi sam sem prepričan, da je bolje krmila dajati v mix...vprašanje pa je če vse ali samo delno?

LP, j

eric, to je res, da je hiter padec mlečnosti posledica prevelikih količin koncentratov takoj po porodu... kako pri vas povečujete količino? koliko krmil sploh dajete?

NEL: Neto Energija za Laktacijo - merilo za vrednotenje energijske vrednosti
SB: Surove Beljakovine - skupni dušik v krmi, pomnožen s 6,25 (ker je v beljakovinah povprečno 16% dušika)
PSB: Prebavljive SB, ki jih je, jasno, manj kot surovih, naj bi pa predstavljale delež beljakovin, ki jih vsebuje krma in jih krave izkoristijo za produkcijo (vzdrževanje ali mleko)

te podatke dobiš sicer iz analize krme. so vam to naredili? če niso, ne vem, od kje jim tako natančne številke pri tako velikem številu komponent...

_toni je napisal/a:

eric, to je res, da je hiter padec mlečnosti posledica prevelikih količin koncentratov takoj po porodu... kako pri vas povečujete količino? koliko krmil sploh dajete? NEL: Neto Energija za Laktacijo - merilo za vrednotenje energijske vrednosti SB: Surove Beljakovine - skupni dušik v krmi, pomnožen s 6,25 (ker je v beljakovinah povprečno 16% dušika) PSB: Prebavljive SB, ki jih je, jasno, manj kot surovih, naj bi pa predstavljale delež beljakovin, ki jih vsebuje krma in jih krave izkoristijo za produkcijo (vzdrževanje ali mleko) te podatke dobiš sicer iz analize krme. so vam to naredili? če niso, ne vem, od kje jim tako natančne številke pri tako velikem številu komponent...

Ovimljanje: 2,5kg K-19 in še teden po telitvi enaka količina. Potem začnemo povečevati do 6, max 7kg K-19. Poleg tega dobi še 2kg beljakovinskih krmil (po telitvi začnemo dajati).
Glej, brez vsake analize krme tak obrok. Tudi meni čudno Tako, da ti ne morem posredovati podatkov.

Obrok ne bo bistveno dražji, kot sedaj. Vem, tudi sam sem mislil enako. Če začnemo; travne in koruzne silaže pojejo enako kot sedaj (tu ni bistvenih razlik). Dodaten strošek so pivske tropine-1000€ letno s prevozom vred. +6 ton žit in beljakoviskih krmil pokrmimo več kot sedaj (govorim na leto, kjer sedaj pokrmimo dobrih 60t žit in beljak. krmil). Dodaten strošek je še sladkor.
Sam sem računal ceno obrokov. Točnih cen ne morem podati, ocena pa je taka, da bo obrok dražji, vendar če bo več mleka se to mora pokriti, konkretno pokriti.
Probali bomo, in videli. Zanimivo mi je to, zakaj bi potem (če tak način prehrane ne ustreza) tak način promovirali po svetu? Ker tu Sano ne bo imel kaj več dosti zaslužka od nas, kot sedaj....sploh ne. Drugače tudi jaz ne hvalim takega načina, ker ga še ne poznam. Je pa prav, da poteka debata

LP, j