negre mi v glavo....gnojevko za bioplin...kaj pa na travnate površine? umetno gnojilo? ki bo iz leta v leto dražje?

nejcm je napisal/a:

negre mi v glavo....gnojevko za bioplin...kaj pa na travnate površine? umetno gnojilo? ki bo iz leta v leto dražje?

Gnojevka gre v bioplinko elektrarno in tudi iz nje in šele potem na travnik.

joko13 je napisal/a:

Sm glih Žurna bral pa sem zasledil tole: http://www.zurnal24.si/dolenjska/vse-bolj-zastrupljena-187015/clanek

V naslovu piše 10 ton dnevno gnojevke...malo nizek podatek. Dva z 25000 l cisternama stalno odvažata vsakodnevno...in tu se prepelje mnogo več gnojevke dnevno.

Sicer pa se v bioplinarno sem res vozijo stvari, ki se uradno ne bi smele. Obstajajo tudi videoposnetki...tako, da če bo kdaj kaj hudo narobe s podtalnico, bo nekdo kar konkretno odgovarjal.

Baje so sedaj po teh poplavah iz cele slo. vozili pokvarjena živila, ki so se pokvarila zaradi poplavljenih hladilnic in skladišč. Robe za predelavo ne zmanjka.

velik problem teh ''komunalnih'' bioplinarn so ravno onesnaževala iz gospodinjskih in raznih drugih odpadkov... težke kovine, pesticidi itd... to nikakor ni primerno za na njive. posušen substrat iz takih bioplinarn bi morali voziti na deponije. ampak - seveda ne, če pa lahko ''gnojevko'' prodajo ali jo vsaj zastonj vozijo, deponijo pa bi blo treba plačat...

zanimivo se mi zdi, da vse te stranske snovi ne motijo bioprocesa in njegove učinkovitosti...

Kar se dogaja v črnomju ne poznam zato težko sodim. Ne vem kaj uporabljajo za vhodno surovino tako ne morem soditi o tem kar gre iz nje.
______________________________________________________________

Se bom pa dotaknil tistega kar jaz zagovarjam in upam staviti karkoli da je to ta trenutek najboljše in najnujnejše kar moramo storiti.

Torej majhne bioplinarne na vsaki kmetiji oz. vsaki vasi, kjer so kmetije premajhne, da bi lahko imele lastno bioplinarnico.

Gnoj in gnojevka, ki gresta v bioplinarno se z vidika hranil ne spremenita nič. Kolikor je šlo fosforja noter toliko ga gre ven. Razlika je le ta, da so hranila iz prevrete gnojevke rastlinam lažje dostopna in predelana do take mere, da niso škodljiva do talnih mikroorganizmov.
Kjer se poliva nepredelano (svinjsko) gnojevko po njivah oz. travnikih, tam pogine večina deževnikov. Nasprotno je s prevreto gnojevko.

Iz gnojevke se izkoristijo le ogljikovodiki. Komur to ni jasno naj vpraša svojega alisosedovega otroka, ki obiskuje zadnji let
nik OŠ ali pa kako naravoslovno smr v srednji šoli. Ali pa da dam primer:

C2H5OH (etanol) lahko razpade na dve molekoli 3CH4 + CO2.
Če je pa v tem alkoholu npr. še kalij v vodni raztopini ta ostane v gnojevki.

Sedaj pa poglejmo še neko dolgoverižno maščobno kislino npr. masleno kislino, ki prav grdo smrdi. CH3CH2CH2-COOH, ta kislina prav tako zaradi delovanja mikroorganizmov razpade na osnovne gradnike CH4. Vidite koliko je teh ogljikov v njej in vodikov.

Tako razpadejo vse aromatske spojine (smrad iz gnoja, gnojevke) in na koncu ta predelana gnojevka, ki jo jaz rad imenujem gošča ne smrdi.

Če pa imamo npr. neprebavljene beljakovine.
Beljakovine so sestavljene iz različnih aminokislin, ki so pa tudi ogljikovodiki le da je na njih obešen še dušik in še kaj.

Poglejmo npr. cistein HO2CCH(NH2)CH2SH
kot vidite dosti ogljika, vodika zraven sta pa še dušik in S žveplo torej.

Če imamo ostanek tega v gnoju (najpogosteje perutninski gnoj) nam na gnojišču nastajajo zelo značilni plini, ki jih še zelo pokvarjen nos prepozna H2S. Vonj po gnilih jajcih. No to se voha tudi v vinu slabih kletarjev .

Torje na gnojišču se nekaj dogaja, kar se vidi predvsem pozimi, ko se iz kupa kadi, posebej če je v nejm več stelje.

V bioplinarni je pa to vse nadzorovano in usmerjeno, tako da mi ujamemo te pline, ko so prej prosto frčali v zrak in povzročali toplo gredo.


ŠE vednonam pa ostanejo hranila v prevreti gošči. Ostane pa še celuloza in lignin, ki poskrbita za ohranjanje humosa v tleh.

Vsak kmet bi moral imeti predelano gnojevko preden gre ta na njive.


Prej sem omenil, da se iz gnoja bolj kadi, če je več stelje. Torej se naredi tudi več plina v kolikor v jamo dodamo nekaj nepredelane biomase. Resnica je ta da je najboljša koruza, druga resnica je pa ta, da je uporabno vse kar je organsko razgradljivega v 60 dneh (les tako ni najboljši, saj ne razpade dovolj v 60 dneh).

Uh, upam da se to da komu brati.

LP

Citiram:

zanimivo se mi zdi, da vse te stranske snovi ne motijo bioprocesa in njegove učinkovitosti...

Vsi elementi morajo biti v pravem razmerju, da stvar funkcionira; tu ni debate. Če se razmerje poruši, se sistem podre in se bioproces ustavi.

Sicer pa imajo tudi v Beli Krajini nitratno direktivo, ki bi se je morali držati. Kot kaže, se pa stvari forsirajo.

LP, j

vrgoles je napisal/a:

Tako razpadejo vse aromatske spojine (smrad iz gnoja, gnojevke) in na koncu ta predelana gnojevka, ki jo jaz rad imenujem gošča ne smrdi. LP

Naj ne bi...samo črnomaljska smrdi neverjetno...nobena gnojevka iz hleva ne smrdi tako nagnusno, pa sem s kmetov doma in navajen marsičesa. Samo trava in ostalo pa raste po njej neverjetno dobro.

Drugače pa hvala za izčrpno pojasnitev.

to sem pozabil dodati:

neprevreto gnojevko se lahko vozi po njivah glede na omejitve nitratne direktive.

Pri prevreti so se spomnili še težkih kovin.

Zelo nefer. Ker nekako se pač mora težiti v tem našem sistemu.

Kako si to razlagajo: da je v prevreti gnojevki vsebnost težkih kovin bolj koncentrirana.

in moja razlaga zelo slikovita.

moje svinje naredijo letno 1000 kubikov gnojevke, v katerem je npr. 50 kg čistega cinka. Z upoštevanjem nitratne direktive jo lahko razvozim po vseh mojih njiivah.

Ista gnojevka, ki je prevrela ima še vedno 50 kg čistega cinka, le da je to sedaj v 900 kubikih ostanka. Torej je res na enoto oz na kubik bolj koncentrirano.

Ampak nitratna direktiva me omejuje glede na dušik. Torej lahko komot razvozim teh 900 kubikov po mojih poljih. Ampak potem se je pojavil ARSO, ki pravi ne ne ta pa ni OK ima težke kovine.

$( LUDA KUČA bi rekla ena moja znanka

morma iti pogledat to v Črnomelj, me bodo spustili na ogled?

Če smrdi ni predelana do konca.

Po čem pa smrdi? Na kaj te spominja smrad?


Rase pa trava sigurno zelo, saj so hranila veliko bolj dostopna kot iz klasične gnojevke ali mineralnih gnojil. Pa še raztopljena so.

Preveriti bi bilo dobro še številčnost deževnikov na tako tretiranih površinah.

Deževnik je namreč zelo zelo občutljiva žival in dobro živi v "zdravih" tleh

mstrek, pa je ta bioplinarna v bližini kakšnega naselja? kako da se prebivalci ne zbunijo?

Janez, zato pa se čudim, da se sistem ne poruši ali se mu vsaj zmanjša učinkovitost. mogoče pa kakšna težka kovina ali pa druga kemikalija še povečuje proizvodnjo metana in zato to dodajajo? bi bilo povsem možno...