@_toni nekaj pa so ti gospodje vseeno povedali prav: kak smisel ima ščititi nekaj kar sicer prinaša bolj ali manj zgubo. Kak smisel je imelo ščiti Muro, da je delo svojih delavcev prodajala za 9 centov na minuto? Žal... Delo brez veze so delali na Golem otoku.
Problem s kmetijskimi zemljišči se da "preprosto" rešiti tako, da kmetijstvo postane pomembnejša in donosnejša gospodarska panoga od industrije. Vse drugo so žal kratkoročne in umetne rešitve, ki ne bodo dolgo vzdržale. Treba je razmišljati, kaj bi morali biti v našem mleku, da bi Francozi drli k nam po njega, ne pa mi k njim po njihove jogurte in ostalo. To je edina trajna rešitev. Če take rešitve ni, potem žal neke realne perspektive ni.
No, tudi če gledam tako ozko ekonomsko, je vseeno dokaj nejasno, zakaj je potrebna najboljša kmetijska zemlja? Gradbeništvo zna nekaj naredit tudi na nagnjenem terenu in podobno. Ampak tega ne delajo tako rekoč v nobeni občini, razen če je nujno potrebno.

smisel? kratkoročno nobenega. dolgoročno pa velikega. glede na vso pozidavo in krčenje kmetijskih zemljišč se cena kmetijske zemlje umetno dviguje. kaj ti bo zemlja, če jo kupiš po 2€/ kvadrat (ponekod je celo več - kmetijsko mislim), če pa niti v 100 letih s pridelavo na tej zemlji ne boš povrnil STROŠKOV nakupa, kaj šele da bi imel kaj dobička od nje... in ravno prepoved pozidave bi precej vplivala na ceno zemljišč. zakaj? ker ne bodo več zanimiva za ne-kmete, ki hočejo zemljo kupiti po 2€/kvad.meter, prodati pa po 100.

aja - pa od industrije se ne da živet. od hrane se pa da. to je tisto, česar tako čislani podjetniki ne vejo, ker imajo polne riti. ko bodo občutili lakoto, bodo pa hudičevo dobro vedeli. stari ljudje to že vejo. zato pa jim zemlja toliko pomeni. predvsem kmetje - obvezne dajatve, če si imel ali ne, brigalo jih je, če za družino ne bo dovolj. samo da so imeli meščani polne riti in so si komunisti nabiral točke. pa dobro - ne bi o tem.

_toni je napisal/a:

kaj ti bo zemlja, če jo kupiš po 2€/ kvadrat (ponekod je celo več - kmetijsko mislim), če pa niti v 100 letih s pridelavo na tej zemlji ne boš povrnil STROŠKOV nakupa, kaj šele da bi imel kaj dobička od nje... in ravno prepoved pozidave bi precej vplivala na ceno zemljišč. zakaj? ker ne bodo več zanimiva za ne-kmete, ki hočejo zemljo kupiti po 2€/kvad.meter, prodati pa po 100. .

Na zemljo moraš prej gledat kot na naložbo, kot kaj drugega in kot kmetu ti mora bit v takem primeru prvenstven najem (dolgoročni če se le da) .
Z naložbami je pa tako, da so pač odraz trga oz koliko je kdo pripravljen dati in ko vidiš da so cene iracionalne, poskušaj plemenititi svoj denar drugje. Možnosti je precej : )

Zemlja je strateška dobrina. Ne glede na trenutno ekonomičnost obdelave je ne smemo zapraviti, ker je potem izgubljena bolj ali manj za vselej. Kar se tiče posameznika (kmeta) je pa naložba v zemljo zelo problematična, ker je investicija visoka, povrne se pa v 100 letih.

Me pa vedno znova čudi; že v dobrih časih: gospodarska rast par %, vedno se kaka firma tudi zapre, industrijske in poslovne cone pa vedno na novi zemlji? WTF? A res rabimo pol več prostora za 10% večji BDP?

točno tako, peter28. Brez problema bi z optimizacijo rabe objektov lahko skoraj preprečili širitev obrtnih con na kmetijsko zemljo. pa na žalost tu ni interesa...

Men se zdi, da bi Slovenceljne samo davek na prazne nepremičnine spametoval da bi prodali, kar ne rabijo. Sicer pa si poglejte oglase, kako so nas banke in špekulanti pripeljali do tega, da je vsak ki ima 5 minut časa kupoval zemljo z namenom, da bo s preprodajo nekaj zaslužil. Zato je dovolj zemlje za vso potencialno industrijo in zgradbe že dovolj zazidljive, samo racionalizirat, gradit tudi v višino, pa bo...

Dokler bojo dopuščali zgolj pritlične zgradbe tu mislim predvsem na trgovske centre bo žal kapital kupoval kmetijsko zemljo.

Simon MS je napisal/a:

Dokler bojo dopuščali zgolj pritlične zgradbe tu mislim predvsem na trgovske centre bo žal kapital kupoval kmetijsko zemljo.

Ko vidiš koliko zasede parkirišče, preprosta matematika pove, da je zemlja za ta namen očitno cenejša kot beton (parkirna hiša).

jasno, da je cenejša zemlja. o zahtevnosti gradnje pa itak ne gre izgubljati besed... razen v mestnih središčih je zemlje (po mnenju večine) še dovolj.

_toni je napisal/a:

no - danes sem bil na razgrnitvi OPN. jasno - 30 ha najboljših kmetijskih zemljišč je predvidenih za industrijsko cono. sem si dovolil prositi za besedo in povedal, da ni (župan je tako namreč nabljuzil) namen zaščite KZ nekaj, kar so si zamislili na ministrstvu, ampak je strateškega pomena zaradi naše preobilne samooskrbe. župan me je gladko (no, z malo lepšimi besedami) potroštal - če strnem: ''odj..i''. da načeloma je za samooskrbo, samo danes itak vsi kupujejo v mercatorju, da itak ni več interesa za kmetovanje, da TAKO PAČ JE. stavek, ob katerem se mi naježijo vse dlake, še sramne. da bi ga trešču enkrat, s čim se on igra!! gospa z agencije, kjer pripravljajo OPN (neka privat agencija) pa je gladko med tem dodala: itak, da hrano uvažamo, če je pa ceneje. ehhh.... sicer je naša občina kmetijsko (trenutno še) precej razvita, ampak kmetije propadajo iz dneva v dan. večino zemljišč sicer poberejo kmetje, ki želijo povečevati, nekaj pa se jih zarašča. potem pa še blesavi politiki, ki iščejo možnosti, kako kakšen ar zemlje, ki so jo njihovi starši uporabljali za njen namen - pridelavo hrane - prodati po 100€/kvadrat. aja - pa še en absurd - ker morajo po nalogu MKGP zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča za pozidana, bodo šli (na mapi) delat njive iz vinogradov. pri nas, kjer je vinograd TAM, KJER NJIVA NE MORE BIT!!! kako so ljudje sploh lahko tako kratkogledi?! pa je drugače župan zrasel na kmetiji in ni eno mestno capudralo (vsaj po genih ne)... jej,jej, kam plujemo...

Še zmeraj je preveč lukenj v zakonu (oz. osnutku dopolnitve), da se zadeve ne bi dalo izigravat. Tisti ki ima vpliv in denar bo še naprej lomastil tudi po najboljših kmetijskih zemljiščih in v to ste lahko sigurni...to je zakon najmanjšega odpora. Problem je tudi da pri sprejemanju OPN ne upoštevajo želja lastnikov (ampak le pripombe, ki se izgubijo nekje v papirologiji) in tako hočeš, nočeš ti njiva ali travnik padeta posledično pod neprimerno večje davčne obremenitve in v končni fazi si prisiljen tisto prodat! Večina, ki se je prenehala resneje ukvarjat z kmetijstvom svoje nepremične zadržuje ne z namenom ohranjanja obdelanosti zemljišč, ohranjanja proizvodnega potenciala ali izgleda kulturne krajine ampak da v prvi fazi potegnejo subvencije + morbit še najemnine potem pa zadevo ob prvi dobri priliki dobro proda. Ljudje nimajo pravega odnosa niti do kruha, kje je šele potem zemlja...