nevednež je napisal/a:

Kaj je v Sloveniji leta 2010 mala, kaj srednja, kaj velika kmetija? Kaj bo v Sloveniji leta 2020 mala, kaj srednja, kaj velika kmetija? Kaj bo v Sloveniji leta 2030 mala, kaj srednja, kaj velika kmetija?

par zanimivih podatkov









Zanimivo bi bilo pogledati najnovejše podatke, iz katerih bi bilo razviden doprinos večanja na račun razpisov ipd.vzpodbud.

Morda bi si kdo upal razložiti tako visok indeks večanja povprečne kmetije v Nemčiji?...

Simon MS je napisal/a:

Morda bi si kdo upal razložiti tako visok indeks večanja povprečne kmetije v Nemčiji?...

Pripojitev DDR.

daleč od pripojitve DDR, dejstvo je da vzhodni (nemški) kmetje znižujejo stroške na račun povečanja površin in z enim strojem obdelajo več naenkrat. Kapitalizem stremi k temu, da se podjetja večaja, prevzemajo, združujejo do te mere, da postanejo monopolisti, enako je pa v kmetijstvu. Če je zemlje dovolj se večajo, kjer je ni, ali pa nismo reliefno konkurečni, pa je potrebna diverzifikacija, v kolikor želimo biti konkurenčni. Žal je pa največja neumnost sveta ta, da iz drugih panog vlagamo nazaj v kmetijstvo, ker samo ni dovolj močno...

Marsikdo bi se danes odločil za kmetovanje, če bi vedel, da bo dovolj 30 glav molznic čez 5,10 let, toda kakor kaže (v vzhodni nemčiji je povprečna kmetija že okoli 150 molznic), temu nikoli ne bo tako. Da boš pa do onemoglosti večal in investiral v kmetijo, pri tem, da boš delal do 70ega leta, pa žal mene ne bo prepričalo... Sem pač raje družboslovec v eni pisarni...pa četudi nikoli ne delam tistega kar me veseli...

Eric- s tvojim razmišljanjem se popolnoma strinjam, na naših hribovskih kmetijah pa ni možno tako povečevanje zaradi težkega terena in pa končnega (čistega) kar ti ostane. Ni primerjave obdelovanje ravnine ali pa strmega terena!
Prav tako je res velika žalost, da je kljub temu, da delata po mnogih kmetijah dve generaciji in to ne le 8 ur dnevno -kmetijstvo še vedno finančno katastrofalno.

Taka velikost kmetije, vendar z manj molznicami je v času mojih staršev prinesla toliko, da se je ves čas lahko gradilo in obnavljalo, danes pa družini prinese le skromno življenje in večinoma le pokrivanje stroškov za kmetijstvo!!! Zato je potrebna še zaposlitev enega člana izven kmetijstva!
O povečevanju v bodočnosti pri takih cenah NIKAKOR ne razmišljamo!

1. se strinjam s povedanim
2. zemlja je v Nemčiji bajno draga!...očitno prej ni moglo biti tako saj sicer takšnega povečanja ne bi bilo...
3. in ravno zato bi morala biti skupna evropska politika taka, da bi balansirala pogoje pridelave...namreč apsurdno mi je da nemški kmet po enoti dobi takšno subvencijo kot pri nas, kjer pa so pogoji pridelave toliko slabši. Vsi pa vemo kako delujejo lobiji... Če nemški kmet s 150 kravami in 200 HA pravi, da more povečat za preživetje...ja kaj za vraga, je pa potem nekje nekaj narobe mar ne?

Simon MS je napisal/a:

1. se strinjam s povedanim 2. zemlja je v Nemčiji bajno draga!...očitno prej ni moglo biti tako saj sicer takšnega povečanja ne bi bilo...

Sem ravno odprl tole stran z up to date podatki : )

http://www.landwirtschaftskammer.de/presse/aa-2010-33-01.htm

Na vzhodu povprečje 6000 eur na zahodu 18000, s tem da se je na vzhodu zvišala cena za 20 % lani.

Že pred časom sem bral, da ameriški finančniki kupujejo na veliko zemljo po Afriki, Rusiji
-ali vsi pričakujejo zmerno rast
-ali pa se vsi boje še hujše krize na delniških trgih in hočejo v varne naložbe
Tako da prihodnost kmetijstva ni nujno tako slaba.
Velike intenzivne kmetije lahko pridejo v resno krizo če bi se trend iz 2008, s čedalje višjimi cenami energije nadaljeval, cene kmetijskih proizvodov pa temu ne sledile.
Predvsem bo ključna cena nafte, oz peak oil če do tega res pride, ker tedaj lahko nafta udari precej visoko v parih letih. Vsaj dokler ne bo nekih resnih alternativ biogoriva iz alg npr, fuzijske elektrarne

Leta nazaj sem tudi jaz mislila, da je edina prava pot povečanje kmetije. Ko pa gledam okoli sebe pa ni vse v hektarjih in v strojih in v tako opevanem razvoju.
Velika kmetija ima veliko stroškov tudi s krediti (za razvoj). Na subvencije se ne more zanest, poleg tega od takšne kmetije živi še en kup posrednikov, ki si ne žrejo živcev z vremenom, morebitno boleznijo živali in ali bodo imeli dovolj denarja za poplačilo vseh stroškov.
Ena moja znanka je imela pred dvajsetimi leti veliko čredo koz za sir, uredili so sirarno, sir je na Ptuju vedno pobral zlato medaljo, kupci so se trli (tudi Italijani). Ker so jim inšpekcije nonstop žrle živce, imajo sedaj samo še štiri koze od katerih prodajajo mleko. Stroške so zmanjšali na minimum, košnja mrve je na roke z ročno koso, žena ima več časa za pridelavo ostale hrane, tako da v trgovino skoraj ne hodi, poleg tega skrbi za eno starejšo gospo, mož je sedaj upokojen. Odkar sta zmanjšala čredo in ukinila vse subvencije imata dokaj umirjeno življenje, razkošja in hi tech opreme ne potrebujeta tudi zaradi manj stresnega življenja.
Drugi primer: večji kmet v bližini je prideloval zelenjavo in sadje za supermarkete in zaradi nizke cene obupal pred nekaj leti. Takšna politika se mu je tako zamerila, da samo čaka, kdaj bo nastopila lakota in se bo maščeval vsem, ki so ga izkoriščali. Zemljo samo toliko obdela, da izgleda obdelana (da inšpekcije ne težijo) in živi od subvencij (pribl. 18k€). Ker skoraj nima stroškov prav lepo živi cela družina. In čaka. Sicer pa so primeri majhnih kmetij, ki so si uredile prodajo na domu (predvsem sira), in bolje poslujejo kot marsikatera veeelika kmetija.
Vedno bolj se mi zdi, da ni vse v velikosti, ampak da je vsebolj pomembno zmanjšanje stroškov ter direktna prodaja kupcu. Pomembo je tudi, koliko je gospodinja zapravljiva. V trgovskih centrih se lahko pusti ogromno denarja.

cika, točno tako. ampak res točno tako. pri nas se bodo morale tiste kmetije, ki že sedaj obdelujejo 50 ha+ še povečevati, manjše pa ali v diverzifikacijo ali ''zu grunt''. ni drugega izhoda. prepričan sem tudi, da bo pri nas kmetijske zemlje v naslednjih 20 letih na voljo nekaj več, saj bodo pomrli tisti stari gospodarji, ki so živeli celo življenje s kmetijo in mlajše generacije delajo samo še zaradi njih. tako da - se mi zdi, da sta pri teh možna 2 scenarija: ali bo vsa ta zemlja (ki je je v Sloveniji OGROMNO) na volj druugim kmetijam, da se bodo razvijale, ali pa se bo situacija obrnila (kar pa je malo verjetno), hrana bo postala več vredna in bodo tudi ti ljudje obdržali zemljo, tistim, ki pa so že pol-ali profesionalni, pa se bo tudi splačalo kmetovati. vsaj nekaj takega se meni dozdeva.

se s ciko popolnoma strinjam, da tisti, ki imajo 100 krav+, se še bolj sekirajo, še bolj živcirajo... če je npr. suša, imajo toliko večje probleme s krmo, toliko več se ''dogaja'', ker je več živali, toliko več imajo dela (veliko je kmetij, ki imajo več kot 50ha, povprečna velikost parcele je pa komaj okoli 1ha) itd. tako da - konkretno pri nas ne bomo povečevali (imamo 15 krav+do 12 plemenskih telic). mogoče za kakšno, ker imamo obremenitev 1,1 GVŽ/ha, možno pa, da bomo šli v ekološko in rejo cik. bomo še videli, kaj bo prinesel čas.

Tudi pri nas ne bomo povečevali, prvič zato ker smo pod krediti (investicije), drugič pa zato, ker nekako ne vidim smisla v tem, da bi jemali še več kreditov, da bi povečali ha ali hlev, če nam že sedaj kmetija(mleko) prinaša komajda toliko dohodkov, da plačamo redne mesečne stroške (nekateri pa še zraven čakajo na plačilo).

Nujno je, da je vsaj eden član gospodinjstva zaposlen.

Zadeva je taka, da si veriga (poredniki, predelovalna ind. ter predvsem trgovine) režejo vedno večji del pogače, in za ohranjanja neke finančne vzdržnosti na klasični intenzivni kmetiji si prisiljen ali v neko racionalizacijo ali v povečevanje. Temu se bolj "učeno" pravi tudi sužnjelastniška politika!! Tudi neke dejavnosti oz. "tržne niše" npr. prodaja na domu itd., niso generalna rešitev to je krasna zadeva če jih bo nekaj v drugačnem primeru jih bo preveč in bodo, kot pri mlekomatih drug drugemu zbijal ceno!!