se glasi takole (oz. osnutek):
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-C)
1. člen
V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ta zakon ureja razvrstitev in varstvo kmetijskih zemljišč, promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike.«.
2. člen
Za 1. členom se dodajo novi 1.a do 1.c člen, ki se glasijo:
»1. a člen
Cilji tega zakona so:
ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč;
trajnostno ravnanje in upravljanje s kmetijskimi zemljišči;
varstvo kmetijskih zemljišč.
1. b člen
Za ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter za ohranjanje in povečevanje obsega kmetijskih zemljišč Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, sprejme program aktivne kmetijske zemljiške politike (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje največ petih let.
Program mora upoštevati naravne in družbene značilnosti posameznih območij in predvideti specifične ukrepe za ta območja.
Predmet programa so kmetijska zemljišča iz 2. člena tega zakona, razen zemljišč, ki so po namenski rabi določena kot stavbna. Predmet programa so lahko tudi gozdna zemljišča, ki so po zakonu, ki ureja gozdove, določena za gozd.
Sredstva za pripravo in izvajanje programa se zagotavljajo iz:
finančnega nadomestila iz 3. d člena tega zakona;
drugih sredstev iz proračuna Republike Slovenije;
drugih virov.
Za pripravo in izvedbo programa je odgovorno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Program vsebuje:
– pregled stanja;
– cilje in kazalnike za spremljanje rezultatov ter učinkov programa;
– opredelitev območij predvidenih aktivnosti;
– vrste predvidenih aktivnosti in način njihovega izvajanja;
– oceno potrebnih finančnih sredstev;
– pogoje in merila za pridobitev oziroma dodelitev finančnih sredstev.
Aktivnosti v okviru programa, na zemljiščih iz tretjega odstavka tega člena, so:
– ukrepi za usposobitev zemljišč za kmetijsko pridelavo;
– ukrepi za povečanje pridelovalne sposobnosti;
– izvedba agrarnih operacij;
– ukrepi, s katerimi se omogoča in spodbuja povečevanje in zaokroževanje kmetijskih gospodarstev in kmetijskih kompleksov.
1. c člen
Za pripravo programa, vzpostavitev in vodenje evidence o kmetijskih zemljiščih iz 9. člena tega zakona, določitev kmetijskih zemljišč iz 2. in 3. člena tega zakona ter za pripravo strokovnih podlag iz 3. b člena tega zakona lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in organizacije iz 3. c člena tega zakona pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov, ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi, agencije ali lokalne skupnosti ter drugi pooblaščeni organi:
– registra prostorskih enot;
– zemljiškega katastra (identifikacijska oznaka parcele, katastrska občina, dejanska raba in boniteta zemljišča, meja parcele, površina, firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko);
– katastra stavb (firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, identifikacijska oznaka stavbe, lega in oblika, površina, dejanska raba);
– zemljiške knjige (firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah);
– poslovnega registra Slovenije;
– zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, in firmo ali osebno ime ter sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč);
– zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje;
– zbirk podatkov o vodah;
– zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
– zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod;
– zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;
– zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
– zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega sistema po predpisih o prostorskem načrtovanju;
– zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o pokojnini in zavarovanju zavarovanca: osebno ime ter naslov s hišno številko);
– zbirk podatkov s področja regionalne politike;
– zbirk podatkov Statističnega urada Republike Slovenije;
– zbirk podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije;
– zbirk podatkov o gozdovih (identifikacijska oznaka parcele, katastrska občina, meja parcele, površina, firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko);
– register kmetijskih gospodarstev z evidenco grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK) (firma ali osebno ime ter sedež ali naslov uporabnika na posameznih parcelah);
– evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: dejanska raba zemljišč).
Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in ortofoto.
Upravljavci načrtov, kart in ortofotov iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode ali obdelave.
Upravljavci podatkov iz prvega odstavka tega člena omogočijo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, neposredno brezplačno pridobivanje, uporabljanje in obdelovanje podatkov iz vseh zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena ter brezplačen prenos v podatkovne baze in evidence, z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo, ali jih brezplačno dajo na voljo v digitalni obliki oziroma jih posredujejo v pisni obliki, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode oziroma obdelave.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, zbira in obdeluje osebne podatke iz prvega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in predpisi, ki urejajo zbirke podatkov, ki jih vodijo državni organi, javni zavodi, agencije ali lokalne skupnosti ter drugi pooblaščeni organi.
Za izvajanje nalog z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, se evidence z delovnega področja, ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, lahko povezujejo med seboj in z evidencami iz prvega odstavka tega člena.«.
3. člen
Za novim 1.c členom se doda naslov poglavja, ki se glasi:
»II. RAZVRSTITEV IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ«.
4. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
Kmetijska zemljišča po tem zakonu so zemljišča, na katerih se lahko pridelujejo rastline in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na dejansko rabo uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine. Med kmetijska zemljišča spadajo tudi druga zemljišča, ki so z veljavnimi prostorskimi akti določena za kmetijsko rabo. Kmetijsko zemljišče je tudi gozd, ki na podlagi zakona, ki ureja gozdove, ni določeno kot gozd.
Ne glede na prejšnji odstavek se v postopkih prometa s kmetijskimi zemljišči za kmetijska zemljišča štejejo zemljišča, ki so z veljavnimi prostorskimi akti določena za kmetijsko rabo.«.
5. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
Ne glede na prejšnji člen se pri prostorskem načrtovanju kot kmetijska zemljišča štejejo zemljišča, ki so z veljavnimi prostorskimi akti določena za kmetijsko rabo (v nadaljnjem besedilu: kmetijska namenska raba).
Zemljišča iz prejšnjega odstavka se razvrščajo na:
trajno varovana kmetijska zemljišča in
ostala kmetijska zemljišča.
Trajno varovana kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so posebnega pomena za ohranjanje proizvodnega potenciala, ker:
so pomembna, zaradi svojih lastnosti, lege, obsega in sklenjenosti ali
so bile na njih izvedene komasacije, osuševanje in namakalni sistemi ali
se nahajajo v bližini vodnih zajetij zgrajenih za namakanje ali
je na njih postavljena kmetijska infrastruktura (kot npr. hmeljne žičnice, rastlinjaki) ali
so zaradi svojih lastnosti in izjemne lege primerna za trajne nasade.
Ob upoštevanju pogojev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pripravi prvi predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Prvi predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč se javno razgrne v digitalni obliki na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in po upravnih enotah. V okviru javne razgrnitve, ki traja 60 dni, se zagotovi tudi javno obravnavo. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na predlog trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Vlada po končani javni razgrnitvi z uredbo potrdi območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki se objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč se prikažejo v evidenci iz 9. člena tega zakona.
Spremembe območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč, na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, sprejme vlada.
Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejša pogoje in kriterije za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč.«.
6. člen
Za 3. členom se dodajo novi 3. a do 3. f člen, ki se glasijo:
»3. a člen
Kmetijska namenska raba se določi v prostorskih aktih v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, pri čemer pripravljavec prostorskega akta uporablja podatke iz evidence o kmetijskih zemljišč iz druge alinee drugega odstavka 9. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva v postopkih prostorskega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, ter ob izdaji smernic in mnenj upošteva določila tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov.
3. b člen
Sprememba kmetijske namenske rabe na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih ni dopustna.
Sprememba namenske rabe ostalih kmetijskih zemljišč v postopkih sprejemanja prostorskih aktov lokalnih skupnosti je izjemoma dopustna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– v naselju ni dovolj nezazidanih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih območij,
– ni možnosti za načrtovanje širitev na zemljiščih nekmetijskih namenskih rab,
– so izkazane razvojne potrebe lokalne skupnosti ali nosilcev urejanja prostora in
– demografski kazalniki in projekcije izkazujejo potrebe po širitvi.
Za namene iz prejšnjega odstavka se izdela strokovna podlaga za načrtovanje posegov v prostor na ostala kmetijska zemljišča (v nadaljnjem besedilu: strokovna podlaga), ki vsebuje:
možnosti zapolnitev naselja na nezazidanih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih območij znotraj naselja,
možnosti širitev na zemljišča nekmetijskih namenskih rab,
utemeljitev razvojnih potreb lokalne skupnosti ali nosilcev urejanja prostora,
analizo demografskih kazalnikov in projekcije na ravni naselja in občine,
razvrstitev ostalih kmetijskih zemljišč glede na kakovost tal,
določitev števila točk iz 3. d člena tega zakona,
določitev predvidenih enot urejanja prostora, na katerih se predvideva gradnja objektov, ki bodo služili opravljanju kmetijske dejavnosti,
določitev predvidenih enot urejanja prostora, ki se namenijo za preselitev kmetij,
določitev območij primernih za izvajanje agrarnih operacij in odpravljanje zaraščanja in
usmeritve za načrtovanje posegov v prostor na ostalih kmetijskih zemljišč, ki so z vidika kakovosti in varstva kmetijskih zemljišč sprejemljivejši.
V postopkih sprejemanja prostorskih aktov državnega pomena je sprememba namenske rabe ostalih kmetijskih zemljišč izjemoma dopustna, če so izkazane razvojne potrebe države in za ta namen ni mogoče uporabiti zemljišč nekmetijskih namenskih rab.
Strokovna podlaga za načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena na ostalih kmetijskih zemljiščih vsebuje:
utemeljitev razvojnih potreb države,
možnosti za načrtovanje prostorskih ureditev na zemljiščih nekmetijskih namenskih rab,
razvrstitev ostalih kmetijskih zemljišč glede na kakovost tal in
določitev števila točk iz 3. d člena tega zakona.
Strokovna podlaga je priloga osnutka prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.
Strokovne podlage se izdelajo na stroške pripravljavca prostorskega akta.
Če organizacija iz 3. c člena tega zakona pri pripravi strokovne podlage ugotovi, da podatki o kakovosti tal iz evidence o kmetijskih zemljiščih iz 9. člena tega zakona ne izkazujejo dejanskega stanja, se v strokovni podlagi prikaže razvrstitev ostalih kmetijskih zemljišč glede na ugotovljene podatke o kakovosti tal. Ta razvrstitev se po sprejemu prostorskega akta vnese v evidenco o kmetijskih zemljiščih iz 9. člena tega zakona.
Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejšo vsebino strokovnih podlag ter podrobnejše kriterije iz tega člena.
3. c člen
Za izdelavo strokovnih podlag ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, določi organizacije za izdelavo strokovnih podlag (v nadaljnjem besedilu: organizacija). To nalogo opravljajo kot javno pooblastilo.
Organizacija, ki želi izdelovati strokovne podlage, mora vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka, na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z odločbo.
Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, minister izda odločbo o prenehanju javnega pooblastila.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavi seznam organizacij na svoji spletni strani.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše tehnične, strokovne in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za izdelavo strokovnih podlag.
3. d člen
Finančno nadomestilo je odškodnina, ki jo plača pripravljavec prostorskega akta zaradi spremembe kmetijske namenske rabe ostalih kmetijskih zemljišč. Pripravljavec prostorskega akta lahko od investitorja zahteva povračilo finančnega nadomestila.
Finančno nadomestilo se določi na kvadratni meter, ki se mu spremeni kmetijska namenska raba, tako da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. Število točk se določi na kvadratni meter zemljišča, na podlagi naslednjih kriterijev:
boniteta zemljišča in talni potencial (kakovost tal, ki je opredeljena na podlagi kemijskih in fizikalnih lastnosti tal),
relief in mikroreliefne oblike,
prisotnost naravnih ovir za obdelavo tal,
komasacije, osuševanje in namakalni sistemi,
onesnaženost tal in
ekonomski in regionalni vplivi.
V prostorskem aktu se sprememba namenske rabe ostalih kmetijskih zemljišč v nekmetijsko namensko rabo označi s svojo enoto urejanja prostora.
Pripravljavec prostorskega akta plača finančno nadomestilo najpozneje pred objavo sprejetega prostorskega akta v uradnem glasilu.
Finančno nadomestilo se ne plača za enote urejanja prostora, na katerih je predvidena gradnja objektov, ki služijo opravljanju kmetijske dejavnosti.
Finančno nadomestilo se ne odmeri za enoto urejanja prostora, ki je s prostorskim aktom določena za preselitev kmetije.
Finančno nadomestilo je prihodek države in se nakazuje na posebno proračunsko postavko, namenjeno ukrepom programa.
Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše kriterije za določitev točk in vrednost točke.
3. e člen
Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih se brez spremembe kmetijske namenske rabe lahko:
– izvaja osuševanje, agromelioracije, komasacije in gradi namakalne sisteme skupaj z vodnim virom;
– gradi poljske in nujne dostopne poti, kot edine možne poti do kmetijskih zemljišč in kmetijskih objektov;
– gradi rastlinjake v izvedbi tunela, ograje za pašo živine in hmeljske žičnice;
– gradi omrežja gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: cevovodi za pitno in odpadno vodo, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi ter naftovodi.
Na ostalih kmetijskih zemljiščih se brez spremembe kmetijske namenske rabe lahko:
– izvaja osuševanje, agromelioracije, komasacije in gradi namakalne sisteme skupaj z vodnim virom;
– gradi poljske in ostale dostopne poti do kmetijskih zemljišč in kmetijskih objektov;
– gradi enostavne in nezahtevne objekte;
– gradi omrežja gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra: cevovodi za pitno in odpadno vodo, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi ter naftovodi.
Kmetija, ki ima najmanj enega člana kmetije, najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za izdajo projektnih pogojev, neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovanega kot kmeta, in samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki pretežni del prihodka pridobiva iz primarne kmetijske dejavnosti, lahko na ostalih kmetijskih zemljiščih, poleg objektov iz prejšnjega odstavka, izjemoma gradi tudi druge kmetijske objekte, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– zaradi prostorske utesnjenosti ne more opravljati kmetijske dejavnosti na obstoječi lokaciji ali
– zaradi širitve kmetijskega gospodarstva oziroma prestrukturiranja kmetijske dejavnosti.
Na ostalih kmetijskih zemljiščih se kmetijske objekte iz prejšnjega odstavka načrtuje:
– na obstoječi lokaciji kmetijskega gospodarstva oziroma v njegovi bližini;
– na zemljiščih slabših kategorij;
– racionalno v skladu s tehnološkimi normativi ter obstoječimi in predvidenimi proizvodnimi kapacitetami.
Pri gradnji objektov iz tega člena ne gre za spremembo kmetijske namenske rabe.
Minister, pristojen za kmetijstvo, podrobneje določi vrste enostavnih in nezahtevnih objektov iz tega člena, njihovo največjo velikost, način gradnje, rabo ter druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ti objekti.
Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše kriterije in pogoje za gradnjo kmetijskih objektov na ostalih kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka tega člena.
3. f člen
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, določa projektne pogoje in daje soglasja h gradnji objektov, ki se lahko gradijo na kmetijski namenski rabi in za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda projektne pogoje in soglasje v 60 dneh po prejemu popolne vloge.
Vlogo za izdajo projektnih pogojev in soglasij h gradnji kmetijskih objektov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, obravnava posebna pet članska komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: komisija) in jo sestavljajo strokovnjaki s kmetijskega področja. Komisija pripravi predlog projektnih pogojev in soglasja, ki jih potrdi in izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Organ, ki izda gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetijskih objektov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, mora po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja en originalen izvod poslati ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja lokacijo predvidenega kmetijskega objekta vnese v evidenco iz 9. člena tega zakona.
Sprememba namembnosti objektov iz prejšnjega člena ni dovoljena.
Če kmetijski objekt, ki je zgrajen po tretjem odstavku tega člena, ne služi več kmetijski dejavnosti, mora investitor ali njegov pravni naslednik, zemljišče, na katerem stoji kmetijski objekt in zemljišče, ki je namenjeno za redno rabo takšnega kmetijskega objekta, vrniti v prvotno stanje.
Minister, pristojen za kmetijstvo, določi kriterije za izdajo projektnih pogojev in soglasij.«.
7. člen
Za 6. členom se črtata naslov poglavja »II. NAČRTOVANJE IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ« in naslov podpoglavja »1. Raba kmetijskih zemljišč«.
8. člen
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»7. člen
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča iz 2. člena tega zakona mora:
obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar;
preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč;
odpravljati zaraščanje kmetijskih zemljišč na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč z 3. člena tega zakona ali na območju, za katerega je s programom določeno, da je potrebno odpraviti zaraščanje;
uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč.
Na zemljiščih, ki so s prostorskim aktom namenjena za nekmetijske namene, se ne sme ovirati predvidene namembnosti teh zemljišč. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki vzpostavi trajne nasade ali izvede druge investicije v času, ko je že določena nekmetijska namenska raba na teh zemljiščih, ni upravičen do odškodnine.
Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu s prvo alineo prvega odstavka tega člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti najpozneje v tekoči rastni sezoni.
Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu z drugo alineo prvega odstavka tega člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti najpozneje v dveh letih od pravnomočnosti odločbe, sicer se izvedejo potrebni ukrepi na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča v izvršilnem postopku.
Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča, na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč z 3. člena tega zakona ali na območju, za katerega je s programom določeno, da je potrebno odpraviti zaraščanje, ne ravna v skladu s tretjo alineo prvega odstavka tega člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti najpozneje v dveh letih od pravnomočnosti odločbe, sicer se izvedejo potrebni ukrepi na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča v izvršilnem postopku.
Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da izvedbo ukrepov iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena ni možno naložiti lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča, o tem obvesti upravno enoto, ki ta zemljišča v upravnem postopku prenese v začasno upravljanje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za dobo desetih let.
Pravica do začasnega upravljanja kmetijskih zemljišč se vpiše v zemljiško knjigo na predlog inšpektorja in o tem obvesti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Vlada določi podrobnejša merila za presojo, ali lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ravna kot dober gospodar.«.
9. člen
Za 7. členom se črta naslov podpoglavja »2. Načrtovanje in varstvo pred spreminjanjem namembnosti«.
10. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vzpostavi, vodi in upravlja evidenco o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: evidenca).
Evidenca obsega:
– kmetijska zemljišča iz 2. člena tega zakona;
– kmetijska zemljišča, ki so po namenski rabi v skladu z 3. členom tega zakona razvrščena na trajno varovana in ostala kmetijska zemljišča;
– območja razvrstitev ostalih kmetijskih zemljišč glede na kriterije iz 3. b člena tega zakona in število točk finančnega nadomestila na kvadratni meter;
– enote urejanja prostora in število točk finančnega nadomestila na kvadratni meter, za katere je v skladu s 3. d členom tega zakona določeno finančno nadomestilo;
– območja, predvidena za izvajanje aktivnosti programa;
– lokacije predvidenih kmetijskih objektov, zgrajene na ostalih kmetijskih zemljiščih, iz tretjega odstavka 3. e člena tega zakona;
– podatke o kakovosti tal.
Šteje se, da je evidenca vzpostavljena, ko vsebuje podatke iz prve, druge, pete in sedme alinee prejšnjega odstavka.
Evidenca se vodi v grafični in pisni obliki.
Podatki iz evidence so javni in dostopni na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Sredstva za vzpostavitev in vodenje evidence zagotovi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Razvrstitev ostalih kmetijskih zemljišč in število točk finančnega nadomestila na kvadratni meter, določenih na podlagi strokovne podlage iz 3. b člena tega zakona, se po sprejetju prostorskega akta vključijo v evidenco.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše podrobno vsebino evidence, način njene vzpostavitve, vodenja in upravljanja.«.
11. člen
Za 9. členom se doda 9. a člen, ki se glasi:
»9. a člen
Rodovitna zemlja je material površinskega sloja tal, ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin.
Z rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih ali agromelioracijah, je treba ravnati na predpisan način. Rodovitna zemlja ni odpadek po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.
Rodovitno zemljo s stavbnega zemljišča, ki se odstrani zaradi gradnje, razen količine potrebne za urejanje okolice, določene v gradbenem dovoljenju, se uporabi za namene izboljšanja drugih kmetijskih zemljišč.
Podrobnejše načine ravnanja z rodovitno zemljo predpiše minister, pristojen za kmetijstvo.«.
12. člen
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
»56. člen
Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo predlog pri upravni enoti.
Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.
Predlogu za uvedbo komasacije je treba priložiti:
predvidene meje komasacijskega območja;
predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja usklajen z drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami;
predvidena območja ureditve zemljiškega katastra na območju komasacije;
mnenje kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov;
seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem komasacijskem območju, in s podpisanimi izjavami lastnikov za uvedbo komasacijskega postopka;
imena članov komasacijskega odbora iz 61. člena tega zakona;
firma in sedež investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba.
Če se predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja nanaša na varovana območja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, mora biti ta predlog pripravljen na podlagi pridobljenih naravovarstvenih smernic po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
Upravna enota pri pristojnih organih po uradni dolžnosti preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo komasacijskega postopka z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter upoštevanje naravovarstvenih smernic. V naravovarstvenem mnenju, s katerim se preveri upoštevanje naravovarstvenih smernic, se mora pristojna organizacija opredeliti tudi do sprejemljivosti vplivov komasacije na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo postopek presoje sprejemljivosti.
Upravna enota izda odločbo o uvedbi komasacijskega postopka najpozneje v treh mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo komasacijskega postopka.
Odločba o uvedbi komasacije preneha veljati, če se v petih letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem komasacijskih del.«.
13. člen
Drugi odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov ali solastniških deležev. Ne glede na fazo komasacije je dovoljen prenos lastništva, če gre za prenos lastništva na Republiko Slovenijo ali občino oziroma prenos lastništva zaradi izvedbe prostorskega izvedbenega akta, ali če gre za prenos celotnega zemljišča na komasacijskem območju na dediča. Potrdilo, da so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, izda upravna enota. Če pogoji po tem odstavku niso izpolnjeni, upravna enota zavrne izdajo potrdila z odločbo v upravnem postopku.«.
14. člen
80. člen se spremeni tako, da se glasi:
»80. člen
Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne in ostale lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčenja grmičevja, ukrepe vzpostavitve kmetijske pridelave na zaraščenih kmetijskih zemljiščih, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditev poljskih poti, nasipavanja rodovitne zemlje, izdelave teras, ureditev gorskih in kraških pašnikov.
Agromelioracije se delijo na:
zahtevne agromelioracije: izdelava teras, novih poljskih poti in vsi ukrepi, ki presegajo omejitve iz druge alinee tega odstavka;
nezahtevne agromelioracije: izravnava zemljišča na površini do 1 ha, krčenje grmičevja na površini do 1 ha, vzpostavitev kmetijske pridelave na zaraščenih kmetijskih zemljiščih na površini do 1 ha, odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m3 na površini do 1 ha, ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm, nasipavanje rodovitne zemlje do 20 cm in skupne količine do 50 m3 na površini do 1 ha, ureditev gorskih in kraških pašnikov do 2 ha.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je za agromelioracije, pri katerih gre za vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali rodovitne zemlje, ki ne izhaja iz območja agromelioracije, treba pridobiti odločbo o uvedbi agromelioracije po 82. členu tega zakona ter predhodno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine na kmetijska zemljišča je dovoljenj samo v okviru agromelioracij.
Sanacija odlagališč in posledic izkoriščanja mineralnih surovin se ne štejeta za agromelioracijo po tem zakonu.
Za agromelioracijska dela, ki jih je treba izvesti zaradi komasacije, je potrebno soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem območju agromelioracije.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše podrobnejšo vsebino vloge za uvedbo agromelioracije, načine in postopke njihovega izvajanja.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pridobi od pristojnih organov mnenje o sprejemljivosti predlagane agromelioracije, če je predlagana uvedba agromelioracije na:
varovanih območjih, po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave in varstvo okolja,
varovanih območij, po predpisih, ki urejajo področje voda,
gozdu, po predpisih, ki urejajo gozdove ali
območjih, ki so varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine.«.
15. člen
V napovednem stavku 83. člena se črta besedilo »ali agromelioracijo iz druge alinee drugega odstavka 80. člena tega zakona,«.
16. člen
Črta se 85. člen.
17. člen
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
»86. člen
Melioracija iz 82. in 83. člena tega zakona se uvede z odločbo ministra, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni:
meje melioracijskega območja;
predvidena melioracijska dela in rok za njihovo izvedbo;
način financiranja melioracijskih del;
investitor;
obveznosti in odgovornosti glede izgradnje, delovanja, rabe in vzdrževanja melioracijskih sistemov po končani melioraciji;
objekti in naprave, ki jih bodo dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč sami redno vzdrževati v uporabnem stanju;
osnove in merila za določitev in plačilo stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskega sistema po končani vzpostavitvi;
predvidena dinamika melioracijskih del po ožjih območjih.
Odločba o uvedbi melioracije preneha veljati, če se v petih letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem melioracijskih del.
Mali namakalni sistem se ne sme uvesti na območju, na katerem je že uveden veliki namakalni sistem.
Uvedba oziroma izgradnja melioracij, razen malih namakalnih sistemov ter agromelioracij po drugi alinei drugega odstavka 80. člena tega zakona, se šteje kot javna korist.
Če je za izvedbo melioracije treba pridobiti tudi gradbeno dovoljenje, se za dokazilo o pravici graditi, poleg dokazil na podlagi predpisa, ki ureja graditev objektov, štejejo tudi:
potrdilo pristojnega organa, da so v teku postopki po zakonu, ki ureja denacionalizacijo;
potrdilo pristojnega sodišča, da so v teku zapuščinski postopki po zakonu, ki ureja dedovanje;
historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da so v teku postopki vračanja premoženja po zakonu, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne skupnosti ali vaške skupnosti;
potrdilo pristojnega organa, da so v teku postopki vračanja premoženja po zakonu, ki ureja zadruge;
zemljiškoknjižni izpisek, če je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega ali da je začet postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek ali
izjava investitorja, da je poskušal pridobiti služnost, lastninsko ali stvarno pravico in potrdilo pristojnega organa, da je investitor pričel postopek pridobitve služnosti, lastninske oziroma stvarne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi o razlastitvi.
Po končanju postopkov iz prejšnjega odstavka, razen zadnje alinee, izvede investitor melioracije z lastniki zemljišč postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi o razlastitvi.
Če se melioracija uvede na območju, kjer se izvaja komasacijski postopek, pri katerem je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada že vročena vsem komasacijskim udeležencem, se soglasja za uvedbo melioracije pridobivajo od lastnikov zemljišč kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Če je v teh primerih treba za izvedbo melioracije pridobiti tudi gradbeno dovoljenje na podlagi predpisa, ki ureja graditev objektov, se to izda na zemljiškokatastrsko stanje parcel kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Tudi odločba o uvedbi melioracije se v teh primerih izda na zemljiškokatastrsko stanje parcel kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada.«.
18. člen
Črta se 93. člen.
19. člen
V 94. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Odločba o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč se ne izda, če višina stroškov ne presega 3 evre.
Upravljavec namakalnega sistema v soglasju z melioracijsko skupnostjo določi pravila za odjem in rabo vode z namakalnim urnikom v skladu s podeljeno vodno pravico. Pravila za odjem in rabo vode so obvezna za lastnike, zakupnike in druge uporabnike zemljišč na namakalnem območju. V teh pravilih je poleg namakalnega urnika določen tudi način obračuna porabljene vode, električne energije in drugih stroškov namakanja v posameznem letu po dejanski porabi. Obračun teh stroškov se lahko po pridobljenem soglasju melioracijske skupnosti izvaja tudi za namakana kmetijska zemljišča izven melioracijskega območja iz 86. člena tega zakona.«.
20. člen
VII. poglavje se spremeni tako, da se glasi:
»VII. INŠPEKCIJA
106. člen
Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo kmetijski inšpektorji, v delu, ki se nanašajo na gozd pa gozdarski inšpektorji. Določbe 4. člena tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo tudi inšpektorji za varstvo okolja in inšpektorji za prostor, v skladu s svojimi pristojnostmi.
Kmetijski inšpektor mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev imeti univerzitetno izobrazbo agronomske, zootehniške ali druge biotehniške smeri in najmanj štiri leta delovnih izkušenj v kmetijski stroki.
107. člen
Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
A) pooblastila:
pregledovati zemljišča, kmetijske objekte, poslovne knjige in listine lastnikov, zakupnikov in drugih uporabnikov zemljišč po tem zakonu, primerjati dejansko stanje zemljišč po tem zakonu s stanjem v registrih in uradnih evidencah, ki se nanašajo na zemljišča po tem zakonu;
nadzirati namembnost kmetijskih objektov iz 3. d člena tega zakona, ki so oproščeni plačila finančnega nadomestila, in kmetijskih objektov, zgrajenih na kmetijski namenski rabi iz 3. e člena tega zakona;
nadzirati programe lokalnih skupnosti, ki se nanašajo na načrtovanje in varstvo kmetijskih zemljišč, agrarne operacije in skupne pašnike;
nadzirati, ali lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča obdeluje kmetijsko zemljišče v skladu s predpisi in kot dober gospodar;
nadzirati kmetijska zemljišča z namenom preprečevanja zaraščanja;
nadzirati porabo dodeljenih sredstev v okviru aktivnosti programa;
nadzirati delovanje organizacij iz 3. c člena tega zakona;
nadzirati določbe o prometu, zakupu ter o pripravi, izvajanju, delovanju in vzdrževanju agrarnih operacij ter o skupnih pašnikih, kadar za to ni pristojen drug organ;
preverjati, ali so melioracije izvedene v skladu z odločbami o uvedbi melioracij;
nadzirati pravilno vzdrževanje namakalnih in osuševalnih sistemov in gospodarno porabo vode pri namakanju rastlin;
pri ugotovljenih nepravilnostih predlagati pristojnemu organu zadržanje plačila oziroma vračilo že plačanih sredstev za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov;
pri ugotovljenih nepravilnostih predlagati pristojnemu organu zadržanje plačila oziroma vračilo že plačanih sredstev za izvedbo agrarnih operacij;
nadzirati ravnanje s rodovitno zemljo.
B) pristojnosti:
prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku;
izreči ukrepe, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne obdeluje kmetijskega zemljišča v skladu s predpisi oziroma kot dober gospodar;
izreči ukrepe, če je kmetijsko zemljišče zaraščeno;
izreči ukrepe, če se kmetijski objekt iz 3. d člena tega zakona, ki je oproščen plačila finančnega nadomestila, in kmetijski objekt, zgrajen na kmetijski namenski rabi iz 3. e člena tega zakona, ne uporablja v skladu z namembnostjo tega kmetijskega objekta;
izreči ukrepe za neustrezno porabo dodeljenih sredstev v okviru aktivnosti programa;
do odločitve pristojnega organa, prepovedati opravljanje delovanje organizacijam iz 3. c člena tega zakona, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, in predlagati odvzem javnih pooblasti;
prepovedati onesnaževanje oziroma degradiranje kmetijskih zemljišč pri njihovi rabi in odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške povzročitelja onesnaževanja oziroma degradiranja, ali lastnika kmetijskih zemljišč, če se ugotovi njegova odgovornost;
odrediti sanacijo opuščenih peskokopov, kamnolomov in drugih kopov in rudnikov po končanem izkoriščanju v skladu s predpisi in konkretnimi akti;
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti pri izvedbi melioracij;
odrediti ukrepe za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov in naprav;
odrediti lastnikom, zakupnikom oziroma drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč, da začnejo predpisane postopke za vpis v registre oziroma uradne evidence, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
zadržati izvedbo nezakonitih dejanj, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči;
prepovedati nepravilno ravnanje z rodovitno zemljo in izreči ustrezne ukrepe.«.
21. člen
VIII. poglavje se spremeni tako, da se glasi:
»VIII. KAZENSKE DOLOČBE
108. člen
Z globo od 5.000 do 100.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. uporabi kmetijsko zemljišče ali gozd v nasprotju z njegovim namenom ali ga onesnaži ali kako drugače degradira ali onesnaži ali drugače zavira rast rastlin (prvi odstavek 4. člena);
2. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
3. ne ravna s rodovitno zemljo na predpisan način (drugi odstavek 9. a člena);
4. ne dovoli pooblaščenim delavcem dejavnosti iz 41. člena tega zakona;
5. ne prepusti svojih dotedanjih zemljišč komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena (drugi odstavek 70. člena);
6. ne izvede predvidenih melioracijskih del v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 86. člena);
7. ne zagotovi rednega vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav (prvi odstavek 91. člena ali 92. člen);
8. ne zagotovi nemotenega delovanja melioracijskih objektov in naprav (prvi odstavek 91. člena in 92. člen);
9. moti druge pri odjemu vode ali drugače ravna v nasprotju s pravili – namakalnim urnikom (tretji odstavek 94. člena);
10. ne dovoli kmetijskemu inšpektorju uresničevati pooblastil iz točke A prejšnjega člena;
11. v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon;
12. ne izvede ukrepe za preprečevanje zaraščenosti kmetijskih zemljišč;
13. spremeni namembnost kmetijskemu objektu iz 3. d člena tega zakona, ki je oproščen plačila finančnega nadomestila, in kmetijskemu objektu, zgrajenemu na kmetijski namenski rabi iz 3. e člena tega zakona;
14. sredstva, ki so ji bila dodeljena v okviru aktivnosti programa, ne porabi namensko;
15. ne izpolnjuje predpisanih pogojev za delovanje v skladu 3. c členom tega zakona;
16. ne začne predpisanih postopkov za vpis v registre oziroma uradne evidence, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča.
Z globo od 10.000 do 200.000 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
Z globo od 2.000 do 50.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 500 do 5.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se za neizvedene ukrepe iz 12. točke prvega odstavka tega člena na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih določi 50 odstotkov višja globa kot za neizvedene ukrepe na ostalih kmetijskih zemljišč.
109. člen
Z globo od 500 do 5.000 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena se za neizvedene ukrepe iz 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih določi 50 odstotkov višja globa kot za neizvedene ukrepe na ostalih kmetijskih zemljišč.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Do priprave programa iz 1. b člena tega zakona se aktivnosti programa financirajo na podlagi javnih razpisov, po postopkih določenih v zakonu, ki ureja kmetijstvo, za območje Republike Slovenije.
Podrobnejše pogoje javnih razpisov iz prejšnjega odstavka določi vlada.
23. člen
Minister, pristojen za kmetijstvo, sprejme podzakonske predpise v roku osemnajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
24. člen
Evidenco iz 9. člena tega zakona vzpostavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v enem letu po uveljavitvi predpisa iz osmega odstavka 9. člena tega zakona.
25. člen
Smernice in mnenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ki so bile izdane v postopkih prostorskega načrtovanja, ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona, razen v delu, ki se nanaša na nadomeščanja kmetijskih zemljišč, kjer se smiselno upoštevajo določbe tega zakona glede finančnega nadomestila.
26. člen
Do vzpostavitve evidence iz 9. člena tega zakona in imenovanja organizacij iz 3. c člena tega zakona se v postopku prostorskega načrtovanja finančno nadomestilo iz 3. d člena tega zakona določi na podlagi bonitete zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru. Finančno nadomestilo na kvadratni meter je:
Finančno nadomestilo = boniteta zemljišča x 0,25 evrov.
27. člen
Kategorizacija kmetijskih zemljišč in razvrstitev kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča, veljavni ob uveljavitvi tega zakona, se uporabljata do uveljavitve predpisa iz sedmega odstavka 3. člena tega zakona.
28. člen
Postopki agrarnih operacij, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po do sedaj veljavnih predpisih.
29. člen
Za osuševalne in namakalne sisteme, ki so bili pred letom 2000 zgrajeni z javnimi finančnimi sredstvi in so bili pozneje preurejeni ali za njih ni bilo pridobljeno dovoljenje za uporabo, minister, pristojen za kmetijstvo, z odločbo določi njihovo območje. Ti sistemi se v takšnem obsegu vpišejo v evidenco melioracijskih sistemov in naprav.
30. člen
Če veliki namakalni sistemi še nimajo pridobljenega vodnega dovoljenja, upravljavci le-teh vložijo vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja vode.
31. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list SRS, št. 45/82 in Uradni list RS, št. 59/96) in Navodilo o določitvi zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/86 in Uradni list RS, št. 59/96), uporabljata pa se do uveljavitve predpisa iz 3. člena tega zakona, če nista v nasprotju s tem zakonom.
32. člen
Po izbrisu podatkov o katastrski kulturi in katastrskem razredu v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, se določbe zakona, ki se nanašajo na te podatke, uporabljajo tako, da se namesto teh podatkov smiselno uporabljajo podatki o boniteti zemljišč.
33. člen
Z dnem uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 3. e člena tega zakona se lahko gradi objekte iz prvega in drugega odstavka 3. e člena tega zakona na kmetijski namenski rabi v skladu s predpisom iz šestega odstavka 3. e člena tega zakona, ne glede na določbe veljavnih prostorskih aktov.
34. člen
Do uveljavitve predpisa iz sedmega odstavka 3. e člena tega zakona se lahko gradi objekte iz tretjega odstavka 3. e člena tega zakona na kmetijski namenski rabi, v skladu s tem zakonom, ne glede na določbe veljavnih prostorskih aktov.
35. člen
Do imenovanja komisije iz 3. f člena tega zakona pogoje in soglasja za gradnjo kmetijskih objektov iz tretjega odstavka 3. e člena tega zakona izdaja minister, pristojen za kmetijstvo, brez mnenja komisije.
36. člen
Do vzpostavitve evidence iz 9. člena tega zakona in imenovanja organizacij iz 3. c člena tega zakona se kmetijskim zemljiščem lahko izjemoma spremeni namenska raba v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, za:
nujno potrebne širitve in zaokrožitve območij za zagotavljanje vseh funkcij naselij;
gradnjo objektov, ki služijo kmetijski in gozdarski dejavnosti;
gradnjo objektov, ki služijo turistični dejavnosti;
gradnjo objektov, ki služijo gospodarski javni infrastrukturi;
gradnjo prometne, energetske in vodne infrastrukture;
gradnjo pokopališč in verskih objektov;
izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine;
gradnjo objektov, namenjenih športu in rekreaciji;
gradnjo objektov, ki služijo rabi naravnih dobrin;
gradnjo objektov, ki služijo obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka je izjemoma dopustna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– v naselju ni dovolj nezazidanih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih območij,
– ni možnosti za načrtovanje širitev na zemljiščih nekmetijskih namenskih rab,
– so izkazane razvojne potrebe lokalne skupnosti ali nosilcev urejanja prostora in
– demografski kazalniki in projekcije izkazujejo potrebe po širitvi naselja.
Pri načrtovanju spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka mora gradivo, predloženo za pridobitev smernic k osnutku prostorskega akta, vsebovati:
predloge sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč;
obrazložitve za večje posege na kmetijska zemljišča;
podatke o demografiji in prostih že obstoječih stavbnih površinah in
mnenje krajevno pristojne enote kmetijsko-svetovalna služba o razvojnih možnostih kmetijskega gospodarstva in predvidene rešitve nadaljnjega delovanja kmetijskih gospodarstev.
37. člen
Določbe za načrtovanje na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih se začnejo uporabljati z dnem začetka veljavnosti predpisa iz sedmega odstavka 3. člena tega zakona.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 44. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) in Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/0 .
Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, mora predpise s svojega delovnega področja uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
39. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
gospa z agencije, kjer pripravljajo OPN (neka privat agencija) pa je gladko med tem dodala: itak, da hrano uvažamo, če je pa ceneje. ehhh.... sicer je naša občina kmetijsko (trenutno še) precej razvita, ampak kmetije propadajo iz dneva v dan. večino zemljišč sicer poberejo kmetje, ki želijo povečevati, nekaj pa se jih zarašča. potem pa še blesavi politiki, ki iščejo možnosti, kako kakšen ar zemlje, ki so jo njihovi starši uporabljali za njen namen - pridelavo hrane - prodati po 100€/kvadrat.
