mustar je napisal/a:

@kmetovalec Koliko laktacij pa zdržijo krave iz anglije?

Bolj kot število laktacij je pomembna življenjska prireja mleka, ta pa je v Angliji še vseeno višja.
Mogoče še nekaj odgovor Janezu: mlečna kislina (tudi druge kisline) iz silaže je za žival vir energije in se popolnoma izkoristi. Pri enaki razvojni fazi je najvišja hranilna vrednost 1. košnje, preko poletja se znižuje, v jeseni pa se spet izboljša. Sezonski padec je večji pri travah kot pri deteljah.
Po košnji tečejo določeni življenski procesi v rastlinah naprej v katerih se porabljajo lahkotopni sladkorji in se razgrajujejo beljakovine, zato naj bi bil čas med košnjo in siliranjem čim krajši. Tudi zaradi dežja se izpirajo najbolj dostopne hranilne snovi, ostaja pa struktura.
Na splošno siliramo pri nas preveč suho krmo, zato je pozneje veliko problemov s plesnjenjem. Na vroč poletni dan že stoječa trava vsebuje nad 30% SS in jo je najpametneje silirati takoj po košnji

Iz enostavnih stvari delate komplikacije. Ko to berem si mislim, da bi vsa divjad morala kar poginiti. Stvari niso tako kritične, resda pa je načeloma res kar pravi Toni. Raznovrstnost obroka, kvalitetna krma in dobra genetika pa bo šlo, čeprav to včasih ni dovolj, saj pridejo slabi trenutki, kot so pogini, bolezni in težave, če ne pri živalih pa lahko žal tudi pri ljudeh.

Telice do brejosti zlahka krmite kot krave molznice, da bodo dobro priraščale in se plodnostno razvile, po uspešni osemenitvi pa je pametno obrok precej spremeniti in jih restriktivno krmiti, kot presušene krave. Če ne drugače, dajete seno in travno silažo, koruzna, ki pa je bogata z energijo pa lahko manjka.

Zelo velikokrat so problemi v kondiciji krav, saj ponavadi presušene krave preveč krmimo, tistim v laktaciji pa ne moremo zagotoviti dovolj energije. Pri nas je to problem zaradi vezane reje, ker kljub vsem ukrepom, še vedno pokradejo del krme sosedam. S krmili je pa tako, da načeloma do 20 L dnevne mlečnosti jih nobena krava, ki zaužije kvaliteten in izravnan obrok ne potrebuje. Mi smo letos precej zmanjšali količino krmil, kar se pozna pri denarnici, bistveno pa nam ni mlečnost upadla. Resda pa včasih kaka krav dobi lahko 2x več energije kot druga pa jo ima še vedno premalo. Treba se je zavedati potenciala genetike in pa razlik v metabolizmu krav.

lp

eric

kmetovalec, pravzaprav ni čisto tako. telice, če so pravilno vzrejena teleta (mleko+štarter+kvalitetna mrva), brez problema priraščajo 600g na dan ob slabi mrvi. to ni ugibanje, to sem videl že mnogokrat. če telica prirašča nad 700 g na dan, se ji vime ne razvije tako, kot bi se lahko, zato ima nižjo mlečnost, kot bi jo lahko z optimalnim razvojem dosegla ob svojem genetskem potencialu. mustar ti je postavil zelo korektno vprašanje: koliko laktacij krave v angliji zdržijo? to je ena najpomembnejših stvari. če boš vsake 2 leti zamenjal celo čredo, ne moreš imeti dobrega ekonomskega rezultata, pa če imaš povprečje 20.000 kg. če pa boš kravo povprečno izkoriščal vsaj 5, 6 laktacij, torej imel remont pod 20%, lahko dosežeš zavidljiv finančni status.

Janez, ko sem govoril o genetski sposobnosti za mlečnost, sem imel v mislih povsem pravilno vzrejo telet, telic, brejih telic in prvesnic. če se teletu normalno razvije vamp oz. vampne resice, kar se doseže z dajanjem štarterja, če ima vedno svežo vodo po volji, če ne prirašča prehitro, če je telica pravi čas osemenjena (ne pred doseženima 2/3 odrasle velikosti), z bikom, ki daje lahke telitve, da nimaš deformacij rodil že ob prvi telitvi, da ni predebela ob porodu, da je ne osemeniš pred 3 meseci po prvem teletu, da normalno odraste, da ima optimalen obrok skozi laktacijo in ne pride predebela do naslednje telitve... hm, pa je že toliko pogojev, da se takoj 3, 4 ne pokrijejo čisto in je mlečnost že 1000 kg manjša. mogoče se sliši veliko, ampak tako je. kar se tiče ''modelk'' s 5000 kg, jih pri nas že dolgo ni. letos je ena rjava namolzla 6.500, ostale so vse nad 7.000, večina pa okoli 8.000 (govorim o prvesnicah). kot sem že zadnjič povedal, letos bo, če bo vse prav, prva prvesnica namolzla čez 9.000. . drugače pa pri nas dajemo telicam do 3 mesecev mleko, štarter, ki je v razmerju 1:1 zmešan z nezmletim ovsom in kvalitetno seno. po odstavitvi še nekaj časa dobivajo štarter+oves, da se čim bolj zmanjša stres ob prehodu na voluminozo in prepreči hujšanje, po nekje 5 mesecih pa dobivajo samo mrvo in nekaj malega travne silaže + MVD za molznice. potem dobivajo čedalje slabše seno, vse do 7. meseca brejosti, ko jih začnemo navajati na krmo molznic (počasi prehod na kvalitetno seno in travno silažo ter MVD za presušene krave). poleti 4-5 telic, starih od 1 do 2 let, tudi pasemo. 2 tedna pred predvideno telitvijo dobivajo še 0,5 do 1 kg koncentrata za višje mlečnosti, po porodu pa postopno povišujemo količino koncentrata, ki pride na največjo količino nekje ob višku laktacije, med 4. in 6. tednom, odvisno od mlečnosti.

še eno vprašanje imam: kako se obnese Rudolfov gnetilnik? imaš tistega za koruzo? zdrobi tudi ječmen in pšenico v redu?aja, ne, ne živim v desetki, pač pa na Taboru - blizu železniške, v ŠD Vincencij (katoliški dom).

Erik, hja, na žalost je tako, da, če si krave kradejo med seboj, jim moraš to preprečit s pregradami. pri nas smo med vsako dali desko od spodnje cevi ograje do tal. drugače ne gre. če ena krava več požre, ji moraš več dati. ampak v vezani reji je ta problem enostavno rešljiv, pri večjih čredah pa gredo take krave na daljši rok ven (ali pa se prestavijo na drugo mesto ob krmilni mizi in še nekaj požrejo) in se doseže precejšnja uniformiranost črede. glede ''slabih trenutkov'' pa se tudi ne strinjam. da žival pogine, mora biti nekaj hudo, hudo narobe. organizem je enostavno tako prilagodljiv, da mora doživeti hud stres (prehranski, fizični ali psihični), da odpove. ne spomnim se, kdaj je pri nas nazadnje poginila krava (oz. se spomnim 2 primerov, ampak smo točno vedeli, kaj je bil vzrok. to niso bili slabi trenutki, ampak napake. ena nam je ponoči ušla iz hleva, raztrgala žakelj uree in se je nažrla. ponoči nismo videli raztrganega žaklja, zjutraj pa je seveda ležala poginjena in napihnjena kot balon. ena krava pa je dobila po flaški, če se ne motim, kalcijevo ali magnezijevo raztopino, ki jo je potegnila v pljuča in se je zadušila (vsaj tako je rekel veterinar). prav tako, razen ob porodu, še ni poginilo nobeno tele. nobeno. ob porodu pa se zgodi mogoče enkrat na 3,4 leta. tele je mnogo bolj občutljiva ''stvarca'' kot krava. čeprav poznam tudi kmeta, ki mu je v 1 mesecu VHS odpeljala 5 krav iz črede 15 molznic. kaj je delal, nimam pojma. ampak to so grozote. to se enostavno ne sme zgoditi. no, ne rečem, ena. ampak četrtina črede, to pa je že mučenje živali. ne morem drugače reči. pa še enkrat ponavljam: telice naj nikoli, razen mogoče od 4,5 mesecev do 9,10 mesecev starosti kakšno pest, ne dobvajo koruzne silaže. to je preveč koncentrirana krma, pa še vamp se, namesto da bi se prilagodil na slabo krmo in jo dobro izkoriščal, ''poleni'' in se ne razvija tako dobro, kot bi se ob slabi krmi. to pomeni slabše izkoriščanje krme v laktaciji in večjo porabo koncentratov, torej večje stroške. pa še kvalitetna mrva je dražja, kot slaba.

še tole sem hotel dodat: meni osebno se zdi, da pri mlečnostih res pretiravamo. zato pri nas sploh nič več ne selekcioniramo na mlečnost, ampak samo na beljakovine in telesne lastnosti (raven hrbet, korektne noge). sem pa prepričan, da je prava mera varčevanja ob primerni oskrbi prava pot pri ničemer se ne sme pretiravati, pa gre. ne pri krmilih, ne pri strojih, ne pri mlečnosti, ne pri

_toni je napisal/a:

kmetovalec, pravzaprav ni čisto tako. telice, če so pravilno vzrejena teleta (mleko+štarter+kvalitetna mrva), brez problema priraščajo 600g na dan ob slabi mrvi. to ni ugibanje, to sem videl že mnogokrat. če telica prirašča nad 700 g na dan, se ji vime ne razvije tako, kot bi se lahko, zato ima nižjo mlečnost, kot bi jo lahko z optimalnim razvojem dosegla ob svojem genetskem potencialu. mustar ti je postavil zelo korektno vprašanje: koliko laktacij krave v angliji zdržijo? to je ena najpomembnejših stvari. če boš vsake 2 leti zamenjal celo čredo, ne moreš imeti dobrega ekonomskega rezultata, pa če imaš povprečje 20.000 kg. če pa boš kravo povprečno izkoriščal vsaj 5, 6 laktacij, torej imel remont pod 20%, lahko dosežeš zavidljiv finančni status. Janez, ko sem govoril o genetski sposobnosti za mlečnost, sem imel v mislih povsem pravilno vzrejo telet, telic, brejih telic in prvesnic. če se teletu normalno razvije vamp oz. vampne resice, kar se doseže z dajanjem štarterja, če ima vedno svežo vodo po volji, če ne prirašča prehitro, če je telica pravi čas osemenjena (ne pred doseženima 2/3 odrasle velikosti), z bikom, ki daje lahke telitve, da nimaš deformacij rodil že ob prvi telitvi, da ni predebela ob porodu, da je ne osemeniš pred 3 meseci po prvem teletu, da normalno odraste, da ima optimalen obrok skozi laktacijo in ne pride predebela do naslednje telitve... hm, pa je že toliko pogojev, da se takoj 3, 4 ne pokrijejo čisto in je mlečnost že 1000 kg manjša. mogoče se sliši veliko, ampak tako je. kar se tiče ''modelk'' s 5000 kg, jih pri nas že dolgo ni. letos je ena rjava namolzla 6.500, ostale so vse nad 7.000, večina pa okoli 8.000 (govorim o prvesnicah). kot sem že zadnjič povedal, letos bo, če bo vse prav, prva prvesnica namolzla čez 9.000. . drugače pa pri nas dajemo telicam do 3 mesecev mleko, štarter, ki je v razmerju 1:1 zmešan z nezmletim ovsom in kvalitetno seno. po odstavitvi še nekaj časa dobivajo štarter+oves, da se čim bolj zmanjša stres ob prehodu na voluminozo in prepreči hujšanje, po nekje 5 mesecih pa dobivajo samo mrvo in nekaj malega travne silaže + MVD za molznice. potem dobivajo čedalje slabše seno, vse do 7. meseca brejosti, ko jih začnemo navajati na krmo molznic (počasi prehod na kvalitetno seno in travno silažo ter MVD za presušene krave). poleti 4-5 telic, starih od 1 do 2 let, tudi pasemo. 2 tedna pred predvideno telitvijo dobivajo še 0,5 do 1 kg koncentrata za višje mlečnosti, po porodu pa postopno povišujemo količino koncentrata, ki pride na največjo količino nekje ob višku laktacije, med 4. in 6. tednom, odvisno od mlečnosti. še eno vprašanje imam: kako se obnese Rudolfov gnetilnik? imaš tistega za koruzo? zdrobi tudi ječmen in pšenico v redu?aja, ne, ne živim v desetki, pač pa na Taboru - blizu železniške, v ŠD Vincencij (katoliški dom). Erik, hja, na žalost je tako, da, če si krave kradejo med seboj, jim moraš to preprečit s pregradami. pri nas smo med vsako dali desko od spodnje cevi ograje do tal. drugače ne gre. če ena krava več požre, ji moraš več dati. ampak v vezani reji je ta problem enostavno rešljiv, pri večjih čredah pa gredo take krave na daljši rok ven (ali pa se prestavijo na drugo mesto ob krmilni mizi in še nekaj požrejo) in se doseže precejšnja uniformiranost črede. glede ''slabih trenutkov'' pa se tudi ne strinjam. da žival pogine, mora biti nekaj hudo, hudo narobe. organizem je enostavno tako prilagodljiv, da mora doživeti hud stres (prehranski, fizični ali psihični), da odpove. ne spomnim se, kdaj je pri nas nazadnje poginila krava (oz. se spomnim 2 primerov, ampak smo točno vedeli, kaj je bil vzrok. to niso bili slabi trenutki, ampak napake. ena nam je ponoči ušla iz hleva, raztrgala žakelj uree in se je nažrla. ponoči nismo videli raztrganega žaklja, zjutraj pa je seveda ležala poginjena in napihnjena kot balon. ena krava pa je dobila po flaški, če se ne motim, kalcijevo ali magnezijevo raztopino, ki jo je potegnila v pljuča in se je zadušila (vsaj tako je rekel veterinar). prav tako, razen ob porodu, še ni poginilo nobeno tele. nobeno. ob porodu pa se zgodi mogoče enkrat na 3,4 leta. tele je mnogo bolj občutljiva ''stvarca'' kot krava. čeprav poznam tudi kmeta, ki mu je v 1 mesecu VHS odpeljala 5 krav iz črede 15 molznic. kaj je delal, nimam pojma. ampak to so grozote. to se enostavno ne sme zgoditi. no, ne rečem, ena. ampak četrtina črede, to pa je že mučenje živali. ne morem drugače reči. pa še enkrat ponavljam: telice naj nikoli, razen mogoče od 4,5 mesecev do 9,10 mesecev starosti kakšno pest, ne dobvajo koruzne silaže. to je preveč koncentrirana krma, pa še vamp se, namesto da bi se prilagodil na slabo krmo in jo dobro izkoriščal, ''poleni'' in se ne razvija tako dobro, kot bi se ob slabi krmi. to pomeni slabše izkoriščanje krme v laktaciji in večjo porabo koncentratov, torej večje stroške. pa še kvalitetna mrva je dražja, kot slaba. še tole sem hotel dodat: meni osebno se zdi, da pri mlečnostih res pretiravamo. zato pri nas sploh nič več ne selekcioniramo na mlečnost, ampak samo na beljakovine in telesne lastnosti (raven hrbet, korektne noge). sem pa prepričan, da je prava mera varčevanja ob primerni oskrbi prava pot pri ničemer se ne sme pretiravati, pa gre. ne pri krmilih, ne pri strojih, ne pri mlečnosti, ne pri

ampak s pravilno selekcijo na mleko se da veliko privarčevat!!!

@kmetovalec
Glede silaž v severnih delih Evrope je res, na sliki si lahko pogledamo gume...



Glede porabe slame si pa v zmoti, imajo velike površine žita in imajo v obroku veliko slame. Imajo pa tudi precejšnjo pridelavo sladkorne pese (vsaj Irska in UK, za Skandinavijo ne vem), pa se pokrmi tudi veliko rezancev, ali 'citrus pulp', suhi odpadek od stiskanja sokov iz citrusov. Žito pa tudi krmijo valjano in ne mleto, kot pri nas.

Da se razumemo, prežvekovalci lahko vse potrebe za svoje 'delovanje' in življenje pokrijejo iz trave, ki tudi nima vedno idealnih razmerij.

Tukaj pa le govorimo o (običajno visoko) proizvodnih živalih, ki jim dajemo veliko koncentratov, ki so pač problematični za optimalno delovanje vampa.

Glede reje telic pa imamo opravka z več teorijamii in šolami, ki zagovarjajo različne pristope in želje.
V ZDA je želena starost ob telitvi privesnic 22 mesecev, torej morajo telice rasti okrog kilograma dnevno. Remont je dokaj hiter, ampak kot si tudi ti omenil, pri povprečni proizvodnji nad 10.000 kg je življenjska količina še vedno taka, da pokrije ekonomiko.

P.S. sem spregledal, da sem odgovarjal na predzadnjo stran teme in ste na tej strani že tudi precej napisali.

gregor, res je. selekcija je eno najpomembnejših opravil. ampak osebno zagovarjam raje nekoliko nižje mlečnosti (do 10.000 litrov) in daljšo življenjsko dobo.

tine, tudi to je res, da se z visko mlečnostjo pokrije strošek remonta. ampak zakaj ne bi imel še višjega dohodka? namreč to, da krava zdrži samo 2 laktaciji, je mučenje. ne moremo gledati samo na denar, ampak tudi na dobrobit živali. seveda je treba sklepati kompromise na obeh straneh, ampak mislim, da se da to tudi nekoliko bolj v smer dobrega počutja živali. konec koncev, če imaš zdrave krave, ne boš imel problemov s plodnostjo, ki je v Sloveniji velik problem, čeprav je mlečnost nizka, ne bo veliko mastitisov itd. vsak pa naj pri sebi razčisti, kaj mu je pomembnejše. to je samo moje mnenje.

_toni je napisal/a:

gregor, res je. selekcija je eno najpomembnejših opravil. ampak osebno zagovarjam raje nekoliko nižje mlečnosti (do 10.000 litrov) in daljšo življenjsko dobo. tine, tudi to je res, da se z visko mlečnostjo pokrije strošek remonta. ampak zakaj ne bi imel še višjega dohodka? namreč to, da krava zdrži samo 2 laktaciji, je mučenje. ne moremo gledati samo na denar, ampak tudi na dobrobit živali. seveda je treba sklepati kompromise na obeh straneh, ampak mislim, da se da to tudi nekoliko bolj v smer dobrega počutja živali. konec koncev, če imaš zdrave krave, ne boš imel problemov s plodnostjo, ki je v Sloveniji velik problem, čeprav je mlečnost nizka, ne bo veliko mastitisov itd. vsak pa naj pri sebi razčisti, kaj mu je pomembnejše. to je samo moje mnenje.

Spet ste začeli pretiravati: kdo pravi, da krava na silaži zdrži le dve laktaciji. Časi se spreminjaji: ko sem bil jaz mlad smo imeli podobno teorijo - boljše malo nižja mlečmost (v tistih časih smo za mejo postavljali 6000 l) pa daljša življenska doba. Če bo šel trend v tej smeri lahko čez okroglih 25 let pričakujemo enega mladega tonija, ki bo trdil boljša je mlečnost pod 15.000 l mleka in malo daljša življenjska doba.
Ne, da bi koga želel zabijati samo pokazal bi rad, kako se kriteriji z leti spreminjajo in to kar se nam danes zdi nemogoče. bo čez nekaj desetletjih nekaj vsakdanjega. Ja tudi predsodki pred silažo (in napake pri pripravi) so bile pred desetletji še veliko hujši.

pravzaprav se motiš. s forsiranjem krav na višjo mlečnost smo v 2. polovici prejšnjega stoletja in prvih 10 letih tega prišli zelo blizu biološke limite mlečnosti krav velikosti, kot jo imamo danes, zato se ta mlečnost sedaj povečuje zelo počasi (govorim o kravah, ki molzejo od 10.000 do 15.000 kg. lahko delamo tudi selekcijo na večje krave, ampak tudi zdajšnje nekatere, ki so zelo velike, so izjemno nerodne, velika je pogostost poškodb, težko vstajajo, poleg tega pa seveda porabijo več energije za vzdrževanje, porabijo več prostora, imeti bi morali večje hleve, torej so z njimi višji stroški. poleg tega - kdo bo oblvadoval kravo, ki bo težka 1000+ kg? jaz si definitivno ne želim slonov v hlevu. bomo vsaki v nos dali rinko, kot bikom? plemenskih bikov je na svetu nekaj tisoč, krav nekaj milijonov. je kar razlika. tako da, razgledani ljudje ne tiščijo striktno v čim večje in večje mlečnosti, ampak lahko začnejo delati na drugi strani, ki je veliko boljša: na zmanjševanju stroškov. torej - na pametni izbiri gradiv za hleve (zakaj betoniramo naše krave, če imamo lesa toliko, da bi ga lahko začeli jesti, izbiri tudi malo cenejših strojev itd. pa še to - ni nujno, da ti samo višja mlečnost prinese več denarja. jasno je, da imajo krave z več mleka manjšo količino beljakovin in maščob. zakaj ne bi delal intenzivnejše selekcije na vsebnost beljakovin?

predsodkov pred silažo razgledan človek ne more imeti. so pa določeni zadržki oz. pomisleki, kakšno silažo imamo. in če bo krava žrla samo silažo iz neovele trave, brez slame ali sena, ne bo dolgo zdržala. kvečjemo če jo nafilaš še s sodo zraven. ampak - stroški?? konec koncev moraš v neoveli travi transportirati tudi do tretjino več vode, kot drugače. večja poraba goriva za baliranje, več zemlje v krmi, težje bale, večja absolutna poraba krme, kar pomeni večji mešalni voz oz. večkratni dovoz krme v hlev... vse to so stvari, ki jih neovela silaža potegne za sabo. ne rečem, da nisi pomislil na to, ampak treba je stvari pogledat z vseh zornih kotov kin jih tudi povedati, ne samo zagovarjati dobrih stvari. in ni mi treba metati naprej mladosti. lahko je človek star 100 let, pa bo striktno zagovarjal svojo teorijo in tehnologijo, lahko pa je star 20 let in pozna več sistemov, ampak ne povrh in na hitro, pač pa tudi slabosti in stvari, ki jih za sabo potegne določen sistem.

Ali je možno da se biku zakisa vamp? Če se kakšne so posledice? Oprostite ker so bedasta vprašanja samo me res zanima opravka pa s tem še nikoli nisem imel.
lp Blaž

to sploh ni bedasto vprašanje.

seveda se mu lahko. če se nažre močnih krmil, recimo. posledice...hja, odvisno, ali imaš plemenskega ali pitanca. če se pitancu zelo zakisa, recimo da povsem neha žret, to pomeni, da bo od takrat naprej malo slabše priraščal, ker se mu zlepijo resice v vampu in potem hranila ne morejo tako hitro prodirati v kri preko stene vampa. če pa imaš plemenskega, po moje ne bi smelo biti kakšnih večjih problemov, seveda pa moraš poskrbeti, da ne bo imel več zakisanega vampa.