Ja naš pitanec ne vidi krmil ali je možno da bi bila na paši kakšna rastlina ki bi ga zakisala.
lp

če bi se nažrl mlade trave, bi bilo možno. ampak bi morala biti res mlada. kako pa veš, da se mu je zakisal? kakšne simptome si opazil?

Ne ne ni zakisan samo sprašujem ker me zanima upam da niste jezni.
In kaj bi naredil v primeru da bi se zakisal?
Kako se ugotovi da je zakisan?
lp Blaž

daš mu za jest samo mrvo. ničesar drugega (vodo seveda mora imeti vedno). preprečit mu moraš tudi pašo. za kakšen dan ali dva in bi moral biti ok. samo - da se bi mu brez krmil zakisal, je izjemno majhna verjetnost. praktično nična. tako da kar brez skrbi.

Ja ker pri ovcah se lahko zakisa če pojejo preveč jabolk ali kruha.
Samo kako je pri govedu nevem.
lp Blaž

aaa, to je pa enako. če jejo kruh, je isto kot krmila, še huje, ker je kruh praktično čista energija in mikroorganizmi v vampu kar znorijo. če bi se zelo nažrl zrelih jabolk pa tudi, samo bi jih moral požret zelo veliko.

Potem sem lahko brez skrbi ker kruha, krmil mu ne dajamo. Jabolk pa ni niti ene pašniku tisto kar je je pa kot pljunek v morje.
lp Blaž

ja, sigurno si lahko brez skrbi.

_toni je napisal/a:

pravzaprav se motiš. s forsiranjem krav na višjo mlečnost smo v 2. polovici prejšnjega stoletja in prvih 10 letih tega prišli zelo blizu biološke limite mlečnosti krav velikosti, kot jo imamo danes, zato se ta mlečnost sedaj povečuje zelo počasi (govorim o kravah, ki molzejo od 10.000 do 15.000 kg. lahko delamo tudi selekcijo na večje krave, ampak tudi zdajšnje nekatere, ki so zelo velike, so izjemno nerodne, velika je pogostost poškodb, težko vstajajo, poleg tega pa seveda porabijo več energije za vzdrževanje, porabijo več prostora, imeti bi morali večje hleve, torej so z njimi višji stroški. poleg tega - kdo bo oblvadoval kravo, ki bo težka 1000+ kg? jaz si definitivno ne želim slonov v hlevu. bomo vsaki v nos dali rinko, kot bikom? plemenskih bikov je na svetu nekaj tisoč, krav nekaj milijonov. je kar razlika. tako da, razgledani ljudje ne tiščijo striktno v čim večje in večje mlečnosti, ampak lahko začnejo delati na drugi strani, ki je veliko boljša: na zmanjševanju stroškov. torej - na pametni izbiri gradiv za hleve (zakaj betoniramo naše krave, če imamo lesa toliko, da bi ga lahko začeli jesti, izbiri tudi malo cenejših strojev itd. pa še to - ni nujno, da ti samo višja mlečnost prinese več denarja. jasno je, da imajo krave z več mleka manjšo količino beljakovin in maščob. zakaj ne bi delal intenzivnejše selekcije na vsebnost beljakovin? predsodkov pred silažo razgledan človek ne more imeti. so pa določeni zadržki oz. pomisleki, kakšno silažo imamo. in če bo krava žrla samo silažo iz neovele trave, brez slame ali sena, ne bo dolgo zdržala. kvečjemo če jo nafilaš še s sodo zraven. ampak - stroški?? konec koncev moraš v neoveli travi transportirati tudi do tretjino več vode, kot drugače. večja poraba goriva za baliranje, več zemlje v krmi, težje bale, večja absolutna poraba krme, kar pomeni večji mešalni voz oz. večkratni dovoz krme v hlev... vse to so stvari, ki jih neovela silaža potegne za sabo. ne rečem, da nisi pomislil na to, ampak treba je stvari pogledat z vseh zornih kotov kin jih tudi povedati, ne samo zagovarjati dobrih stvari. in ni mi treba metati naprej mladosti. lahko je človek star 100 let, pa bo striktno zagovarjal svojo teorijo in tehnologijo, lahko pa je star 20 let in pozna več sistemov, ampak ne povrh in na hitro, pač pa tudi slabosti in stvari, ki jih za sabo potegne določen sistem.

Saj te nočem podučevati, tudi nisem pisal kaj je najboljše. Mladosti ti pa sploh ne očitam, prej bi rekel komisarstvo, saj se mi zdi, da zadnji stavek, ki si ga napisal obratno velja zate. Ker zelo kategorično zagovarjaš nekatere stvari in v vseh nimaš čisto prav sem ti hotel samo nazorno pokazati, da se sčasoma marsikaj spreminja in tudi tisto kar te trenutno učijo v šoli pa sedaj izgleda izredno pametno mogoče čez 10 let ne bo več smiselno. Z neovelo silažo sem hotel samo pokazati, da kravji vamp marsikaj prenese in to brez večje škode, jasno pa je, da zaardi številnih vzrookv, ki si jih tudi ti naštel, taka silaža v naših pogojih ni priporočljiva ker jo v normalnih letih lahko travo brez večjih težav in stroškov zadostno ovenemo. V izjemnih letih, kot je izgleda letošnje, pa bo očitno potrebno razmisliti tudi o tej možnosti. Ravno tako velja za mlečnost, seveda obstajajo biološke meje, a človek s svojim znanjem tudi te meje premika.

@toni
Gnetilnik dela brez težav. Z njim meljemo ječmen, kot koruzo. Storilnost pri koruzi je dosti večja, kot pri koruzi. Razdalja med valjema se enostavno spreminja z ročico-za ječmen so valji bolj skupaj in za koruzo ravno obratno.
Ob priliki bomo nabavili še tehnico na kateri bo mešalnica z gnetilnikom. Tako bo delo še lažje

LP, j