uf, kmetovalec, krepko se motiš...

v bistvu je tle ena zanka, v katero se bi ujeli, če bi to naredili: za državo je dobro, da ima čim višjo stopnjo samooskrbe. če bi v Sloveniji ukinili subvencije, bi skoraj vsi nehali kmetovati, ker za konkurirat NZ kmetom rabiš 1000 ha in podnebje, da ne rabiš nič mehanizacije, razen npr. molzišča. to v Evropi ni možno.

glede na to, da pri nas že zdaj nimamo samooskrbe nad 50%, nikakor ne bi bilo pametno ukiniti subvencij. nikakor.

_toni je napisal/a:

uf, kmetovalec, krepko se motiš... v bistvu je tle ena zanka, v katero se bi ujeli, če bi to naredili: za državo je dobro, da ima čim višjo stopnjo samooskrbe. če bi v Sloveniji ukinili subvencije, bi skoraj vsi nehali kmetovati, ker za konkurirat NZ kmetom rabiš 1000 ha in podnebje, da ne rabiš nič mehanizacije, razen npr. molzišča. to v Evropi ni možno. glede na to, da pri nas že zdaj nimamo samooskrbe nad 50%, nikakor ne bi bilo pametno ukiniti subvencij. nikakor.

Očitno ne poznaš dobro ne subvencij ne NZ. Če bi hoteli povečati samooskrbo potem bi morali uvesti premije (dodatek na kg pridelka). Sedanji sistem subvencij je nastal, da bi znižali presežke hrane v EU in deluje ravno kontra samooskrbe. Od NZ se pa lahko marsikaj naučimo. In njihov sistem poceni prireje mleka se vse bolj uveljavlja v Evropi. Najprej v Irski in VB, ki imata še kar podobne razmere. V zadnjem času pa tudi v Švici in Avstriji, kjer pa so pogoji veliko bolj podobni našim kot NZ. Je pa zato potreben precejšen zasuk v mišljenju kmetov.

v bistvu precej dobro poznam subvencije. EU ne sme dati premij na kg pridelka, ker ji tega ne dovolijo WTO in države v razvoju. to so v bistvu cenovne podpore. ne pa da bi znižali samooskrbo. da bi samooskrbo znižali oz. je ne povečevali, skrbi omejitev proizvodnje (mlečne kvote) in dovolj nizke cene. pri večini manjših kmetij pomenijo subvencije od 60-95% dohodka na kmetiji. to pove vse. kvote pa ne vplivajo samo na mlečni trg, ampak tudi na mesni. če bi hoteli pri nas z ukinitvijo subvencij povečati samooskrbo, bi to lahko naredili samo z zaprtjem trga in posledično drastičnim dvigom cen, kar bi pripeljalo do previsokih cen za potrošnike. to bi sprožilo proteste javnosti in spet prisililo državo, da da subvencije in s tem zniža cene hrane. tako to gre. aja, ena pomembna stvar: seveda trga do naslednje vojne ne bomo mogli zapreti, če hočemo ostati v EU in se iti kakršno koli trženje izven naših meja.

@Kmetovalec, Bog in država naj te, prosim, ne uslišita. Bi bila prehuda katastrofa.

no prišel sem do tega zaključka: s 5 hektarji se da imeti 4 krave plus kakšnega bika in teleta. če imaš silažo krava da povprečno (oz. minimalno?) 7 litrov mleka enkrat , kar znese okoli 50 litrov na dan za 4 krave, kar znese okoli 350 evrov na mesec od mleka. od tega moraš dobrih 100 evrov odšteti za stroške (voda, elektrika, nafta) in imaš 250 evrov dobička na mesec - to je za eno socialno podporo. s tem da delaš 4 ure vsak dan kar znese 32 ur tedensko, to je 80% polnega delavnika. če pa prišteješ še poletno delo pa pride najbrž skoraj polni delavnik. je pa res da si lahko pridelaš večino hrane ki jo poješ (vso zelenjavo, meso, mleko). je pa tudi res da ne štejem stroškov nakupa strojev, ampak zdaj ko že imamo stroje tega pač ne štejem, menjavati jih pa tudi ne nameravamo. no recimo da gredo biki za nakup in vzdrževanje strojev.

zdaj nismo posadili nič koruze ali žita, povsod je trava. koliko procentov njiv pa se splača posaditi koruze in raznih žit, ostalo pa imaš za travo, da bo čimveč mleka?

zdaj ko nam je zmanjkalo dobre mrve se je mleko zmanjšalo na 70% prejšnjega stanja. pa sem začel kositi frišno travo pa se je zvišalo samo na 85% prejšnjega. jaz sem pričakoval da bo s frišno travo mleka vsaj 115%. niti nimajo je tako rade. čudno, ima kdo kakšno idejo zakaj je to? je še premlada?

logpop je napisal/a:

zdaj nismo posadili nič koruze ali žita, povsod je trava. koliko procentov njiv pa se splača posaditi koruze in raznih žit, ostalo pa imaš za travo, da bo čimveč mleka? zdaj ko nam je zmanjkalo dobre mrve se je mleko zmanjšalo na 70% prejšnjega stanja. pa sem začel kositi frišno travo pa se je zvišalo samo na 85% prejšnjega. jaz sem pričakoval da bo s frišno travo mleka vsaj 115%. niti nimajo je tako rade. čudno, ima kdo kakšno idejo zakaj je to? je še premlada?

kar se tiče koruze: na tako malo hektarjih nimaš računati na nič drugega kot na travo. vsake 4 leta v jeseni doseješ in boš imel kvalitetno košnjo. koruza bi bila pri tako majhni količini problem, ker moraš zraven pridelati še mrvo,ki je obvezna, in travno silažo. ne bo šlo, zato ostani na travnikih. z zelo dobro travno silažo (ki je košena, preden trave latijo) in z recimo 2 kg starega sena ali slame za strukturo se da proizvesti tudi 25 kg mleka na dan. ampak to je izključno samo iz ODLIČNE silaže. recimo 22 kg ob ''pomoči'' kakšnega kg koruznega šrota pa ne bi smel biti problem.

zakaj niso dobile mleka nazaj: zato, ker si prehitro zamenjal krmo. mikroorganizmi v vampu so prilagojeni krmi, ki jo živali dobivajo (beri največ je tistih, ki določeno krmo najbolje presnavljajo). če naenkrat nehaš s krmljenjem ene komponente (v tvojem primeru seno), s prilastom, je to prevelika sprememba in mikroorganizmov v vampu, ki prebavljajo najbolje svežo travo, ni dovolj, ostali pa jih ne morejo nadomestiti. zato proizvodnja zelo pade. dodaten problem je še to (če prav razumem), da ne dajaš nič suhe krme. krave so v acidozi, če imaš kakšne aktualne rezultate vsebnosti snovi v mleku, bi morala biti maščoba zelo nizka. tako da ne pretiravaj s svežo krmo in nujno nekje kupi seno, lahko tudi malo slabše kvalitete, če ne, boš imel same probleme. če pa sem kaj narobe predvidel, povej oz. razloži pa dobiš odgovor.

Zanimiva debata!
Butterberg und milchzee (gora masla in jezero mleka), to je bil največji problem pred nekaj leti...
Kako je danes?
Ali veste, da je v letu 2009 EU prvič v svoji zgodovini postala neto uvoznik hrane in da je njena samooskrba samo še 95% (pred nekaj leti 130%)?
EU politika je podlegla stričku Samu in njegovemu kapitalu (kar 30% svetovnega kapitala prihaja iz ZDA - 5% svet. preb., 6% pa iz VB - 1% svet. preb.)
Kako prebrisano politiko imajo angloameričani se je pokazalo že ob vstopu Velike Britanije v EU, saj cela EU, vključno s Slovenijo plačuje za njen gospodarski razvoj (reveži plačujemo razvoj ene najbogatejših držav na svetu!!!)
In kaj se danes dogaja? Američani hočejo dobesedno zasužnjiti svet z gensko spremenjeno hrano, saj kdor ima oblast nad semeni jo ima tudi nad ljudmi! In temu se države v razvoju ne bodo mogle upreti!
Karse tiče naše politike ne bom izgubljal besed, saj je ta skrajno neumna in izgubljamo dnevno 7 ha rodovitne zemlje ( na kamnu pa zaradi kulturne dediščine in ne vem česa pa ne smemo gradit!!! Kako bolano!), samooskrba SLO pa je padla iz 85% na manj kot 50%!!!
Lahko samo molimo k Bogu, da nam prihrani naslednjo vojno! ker če bo, bomo Slovenci še lačni!
Moje mnenje o subvencijah? JA, ampak v taki obliki sigurno ne, ker le te zavirajo razvoj kmetijstva, še posebno razni kop, skop in bio in eko programi, sem pa zato, da se konvencionalna pridelava z zakonom spremeni v integrirano (ne samo v SLO ampk v EU) in da imajo na trg dostop samo taki pridelki, vzpodbude pa tistim, ki delajo ( ko napraviš neko naložbo, delno povračilo le te) in ne tako, kot je sedaj na površino, ko za površino,ki jo obdelavam, uveljavlja lastnik subvencije, jaz pa praktično lahko povečam proizvodnjo samo tako, da presežem dovoljeno obremenitev na hektar in ne dobim več subvencij ( v resnici pa ne presegam obremenitve!)

linč je napisal/a:

Moje mnenje o subvencijah? JA, ampak v taki obliki sigurno ne, ker le te zavirajo razvoj kmetijstva, še posebno razni kop, skop in bio in eko programi, sem pa zato, da se konvencionalna pridelava z zakonom spremeni v integrirano (ne samo v SLO ampk v EU) in da imajo na trg dostop samo taki pridelki, vzpodbude pa tistim, ki delajo ( ko napraviš neko naložbo, delno povračilo le te) in ne tako, kot je sedaj na površino, ko za površino,ki jo obdelavam, uveljavlja lastnik subvencije, jaz pa praktično lahko povečam proizvodnjo samo tako, da presežem dovoljeno obremenitev na hektar in ne dobim več subvencij ( v resnici pa ne presegam obremenitve!)

Se vsi "na tej strani" še kako strinjamo s tem, le kmetijska politika EU se ne strinja z nami.

Danes bi morali vzklikati "Subvencije tistemu, ki zemljo obdeluje!", kot so nekoč vzklikali "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!".

dajem še približno tretjino (oziroma kolikor je hočejo) stare mrve (tista ki je košena enkrat letno).

glede dosejanja trave: ali moram prej zaorati in potem vsejem travo ali kar vržem? zdaj je kar veliko regrata na naših travnikih, ki kot sem prebral nima veliko beljakovin.

travno silažo bi najraje naredili iz recimo polovice prve košnje (=iz 20 nakladalk), prvo leto za poskus pa recimo iz 10ih nakladalk če se slučajno pokvari. iz tretje košnje ne bi ker ta mrva rata najbolj kvalitetna (najraje jo jedo) in je je najmanj, drugo košnjo bi pa posušili na njivi ker je takrat največja vročina. naredili bi kar na tleh ker nimamo silosa. bi bilo to v redu ali bi se bo kvarilo čez poletje? lahko damo not tudi deteljo?

torej bom nakosil polovico manj svežega da se jim vampi privadijo. saj ne vem če se mi splača sploh še kositi svežo travo ker mislim maximalno še en mesec dokler ne bo nove mrve, do takrat pa ne vem če se jim bodo vampi že privadili.

logpop je napisal/a:

dajem še približno tretjino (oziroma kolikor je hočejo) stare mrve (tista ki je košena enkrat letno). glede dosejanja trave: ali moram prej zaorati in potem vsejem travo ali kar vržem?

Najbolje je da jo useješ, z sejalnico za direktno setev v tla