Ni samo ekonomski vidik tisti, zaradi katerega kmetujemo. Tu je tudi način življenja, ki je pri molznicah daleč najbolj fiksiran od vseh služb na svetu sploh, ne samo v kmetijstvu. Saj nisem rekel da ne bomo imeli molznic. Lahko pa, da jih ne bomo imeli. Pa ne mislit, da se hvalim, samo na jetra mi gre, ker eni tako jambrate, da se ne da. To pa enostavno ni res. Zakaj, sem že v enem od prejšnjih prispevkov razložil. In ne misliti, da se zanašam na državo, nikakor se ne. Ampak danes je situacija taka, da ni tako strašno hudo, kot hočete eni prikazat. Dejstvo pa je, da bo subvencij čedalje manj in se bo treba prilagajat. Niti ne vem, zakaj bi se lagal...če to misliš...hvala lepa, nimam komentarja.

eric je napisal/a:

Sem pa mnenja, da je nesmisel, da država (v resnici pa dolinski kmetje) podpira košnjo hribov, kjer se ne da it strojno, ker je to predrago in prenevarno. Podpiram pa, da daje spodbude za pašo in subvecije za krajino, ne samo za košnjo. Taki kmetje, kot tudi manjši, morajo sami najti način, najlažje s pašo ipd. Moramo se vsi prilagoditi naravnim razmeram in ne takoj kričat, država naj da...Vse manj nam bo dajala, žal! Tisti hribovski kmetje, ki tako zagovarjate svoje subvencije ne boste nikamor prišli, ker zanašanje na državo žal ne bo dolgo funkcioniralo.

Nesmislov je veliko, dajmo na ravni EU odblokirat vse regulativne inštrumente pa ti zagotavljam, da ne bo potrebno ne slo. "hribcev" ne "ravnincev". Ravn tolk, kot so hribci nekonkurenčen proti nam ravnincem (oz. tistim, ki smo še malo prislojeni na hrib ) ravn tolk smo mi nekonukrenčen masovni proizvodnji iz tujine (smo pa vsi na prostem trgu, mimogrede). In ne se slepit z nekim kmetijstvom po načelu tržnega gospodarstva, ker to ne bo špilalo ne znotraj slo ne znotraj Eu-oboji smo premajhni neizkoriščenih potencialov, ki čakajo na cenovno ugodnejše čase pa ogromno!!
V glavnem kmetje kar držimo skup (izjema kak forumski debakel) poblem nastane, ker se to zelo številčno, zelo raznoliko, (po panogah, naravnih danostih, ekonomskem stanju itd) druščino da hitro razhajkat. In to počno razna politično-interesna združenja, ki zaigrajo na tipične slabosti-politična orientiranost, ekonomski položaj ter konkretne pridobitvene koristi! In pri tem pademo vsi brez izjeme; pa če si priznamo ali ne!

Poglejte si prispevek na temle forumu, potem pa odkrito povejte ali sem jaz tisti vaš sovražnik?
http://www.alter.si/tabla/showflat.php/Cat/0/Number/892562/page/0/fpart/4/vc/1/nt/5

Ing. Janko Debeljak, kmetijski svetovalec, je enkrat pravil eno zgodbo, ko je bil nekje na nekem sestanku v LJ. Šlo je za sestanek na katerem so obravnavali več različnih tem. Je dejal Janko: "Se bom usedel k tisti mizi, kjer kmetijstvo obravnavajo. Na kmetijstvo se vsi spoznajo. Tam bo najlaže debatirat".
@eric, domnevam, da si "alkoholik". Hrabro se držiš, to je treba priznat. Razpravljat o nečem z bedaki, ki se na zadevo o kateri razpravljajo, čisto ni ne razumejo...., za to pa res moraš imeti voljo

Mimogrede ali kdo ve kako so sploh nastale subvencije?
Kolikor jaz vem so subvencije nastale takoj po 2. WW v zahodni Evropi. Takrat je v večjem delu EU vladalo hudo pomanjkanje hrane. Vlade v katerih so sedeli ljudje z visokim IQ, so se odločile, da Evropejci nikoli več in v nobenem primeru ne smejo gladovati, zato so sprejele take zakone, ki so pospešili dobro obdelavo zemlje in s tem dovolj poceni hrane za vse. (Evroprejce)

In še tole: Tudi, če je res, kar trdi @eric, da namreč nekateri svoje površine le mulčijo, seno pa kupujejo, s tem ni prav nič narobe. Z mulčenjem strmih travnikov ohranjajo te površine v "kondiciji", preprečujejo zaraščanje. Če trenutno, seno, ceneje pridobijo z nakupom, kot s košnjo, pomeni , da so razumni gospodarji, nič drugega. Zavedati se je treba, da bo slej ko prej prišel čas, ko bomo še kako krvavo potrebovali vsak kv. meter rodovitne zemlje. V zgodovini so bila obdobja blagostanja in obdobja pomanjkanja. Trenutno smo v obdobju blagostanja. S vso gotovostjo moremo v doglednem času pričakovati obdobje pomanjkanja. Če boš imel imel v času lakote tri neslane krompirje in pol litra mleka na dan, boš preživel. Vamp boš resda izgubil, preživel pa boš. Če pa tega ne boš imel, boš pa umrl. Izbiraj!

...."v Veliki Britaniji prvič razkrili višine kmetijskih subvencij in na spletni strani www.freedominfo.org objavili tabele prvih 20 prejemnikov po višini subvencij v zadnjih dveh letih. Ob tem je bilo ugotovljeno, da sta največja prejemnika le-teh kraljica Elizabeta II. in princ Charles, ki sta v letih 2003 in 2004 skupaj prejela preko 1.000.000 GBP".......

Dejstvo je, da subvencije, ki jih dobi slovensko kmetijstvo enostavno moramo črpati, ker tudi sama država plačuje v bruseljsko blagajno. Lahko se pa naredimo idiote in rečemo da nočemo tega denarja.
Dokler bo politika vodilnih držav glede kmetijskega denarja taka (oni zelo dobro vedo kalkulacijo zase in tudi druge!!!) tako dolgo bomo enostavno v tej igri.

Za tiste, ki imajo slabo vest zaradi tega ker "skubijo" državo s prejemanjem subvencij:
TVS je ravnokar končla s ponovitvijo tednika. V zadnjem prispevku je bil objavljen podatek, da za metadonski program za odvisnike od heroina, država daje letno 5,5 milijonov € (5 500 000 €)
Preštejmo se koliko kmetij v Sloveniji skupaj letno prejme enak znesek!!!

Bilo bi fajn, če bi se kdo lotil brskanja po statistiki in izvotkal koliko denarja naša vlada nameni naprimer za filmsko produkcijo in ta podatek primerjal z zneskom za subvencije.

da malo pojasnim tistim, ki ne veste, kako je to glede subvencij:

tako kot je rekel nevednež, po drugi svetovni vojni so ljudje stradali. ker so vse države hotele, da bi imeli ljudje hrano, so po ustanovitvi evropske gospodarske skupnosti kmalu začeli izvajati tudi skupno kmetijsko politiko (SKP). namen te politike je bil, da bi ljudje imeli dovolj hrane po nizki ceni, zato so zaradi drage pridelave hrane v Evropi glede na naravne pogoje kmetom začeli dajati denar v različnih oblikah: predvsem v obliki cenovnih podpor, velikih carinskih dajatev za uvoznike in podpor za izvoznike (torej so praktično skoraj zaprli trg, da ne bi mogle države, ki imajo pogoje za poceni pridelavo hrane (predvsem ZDA, Nova Zelandija in Južna Amerika) uvažati hrane in s tem ustvarjati presežkov na trgu, kar bi povzročilo znižanje cen. to je bil super ukrep, ki pa seveda ni bil všeč ameriki in WTO (svetovni trgovinski organziaciji - največji uradno dovoljeni kriminalni družbi na svetu), zato se je morala EU pokoriti in zmanjševati izvozne podpore in uvozne dajatve. te so skoraj ukinjene, od leta 2014 (novih 7 let SKP in EU proračuna) pa jih skoraj zagotovo ne bo več. potem je EU leta 1980 uvedla mlečne kvote, ki so spet skrbele, da ni bilo prevelikih presežkov mleka na trgu, ki se ukinjajo (čeprav nekateri pravijo da po lanskem padcu cen o tem ne razmišljajo več). zadnja leta so namesto cenovnih podpor uvedli plačila na površino. to je WTO najlažje sprejela (če ne bi EU umaknila izvozno-uvozne politike, bi Amerika, Brazilija in še nekatere države zaprle celotni trg z Evropo). subvencije so v Evropi namenjene izboljšanju dohodkovnega položaja kmetov, da imajo ljudje poceni hrano. ker se je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja hrane pridelalo (in se je še vedno) več, kot je v Evropi porabimo, je EU začela uvajati različne okoljske ukrepe, saj je kmetijstvo v prej omenjenem času zelo onesnaževalo okolje. od tu tudi tak upor javnosti proti kmetijstvu. po letu 2013 bo sigurno prišlo do sprememb in reforme, ker bo WTO še bolj pritiskala, ljudem ni všeč, da kmetijstvo dobi čez 40% vsega evropskega proračuna, tu pa je še svetovna kriza in pomanjkanje denarja. tako da subvencije bodo sigurno nekoliko manjše, verjetno pa ne drastično.

največji problem subvencij je ravno v tem, da so namenjene kao manjšim kmetijam, v resnici pa je sistem tak, da več ko imaš, več dobiš. v Angliji je en kmet enkrat posnel oddajo in naglas to povedal (javno je objavil, koliko subvencij dobi, kljub temu, da ima dovolj denarja že od samega kmetijstva). kmetje so ga seveda napadli, kaj si dovoli, da to ni čisto tako in podobne bedarije. na žalost pa je tako res. mali kmet dobi malo subvencij, veliki veliko. evropa pa kao podpira družinske kmetije...my ass. na žalost je kapital tisti, ki najlažje uveljavlja svojo voljo in, kot je že moj predhodnik napisal, angleška kraljica in princ dobita toliko denarja, da ju lahko srat prime, ker ne vesta kaj bi z njim, saj ga imata že tako v neštevnih zneskih. v evropi je tko: 20% največjih dobi 80% denarja, ostalih 80% pa dobi 20% denarja. pomenljivo...

na žalost je politika v sloveniji tako neumna, nerazumna in zabita, da ne znajo poskrbeti za ljudi. ne rečem, da bi to naredili za dobro družbe, ampak vsaj za nabiranje točk...namreč politiko bi se dalo hitro (v 3-5 letih) tako urediti, da bi v Sloveniji samooskrba narasla na vsaj 80-90% in vsi kmetje bi nekaj od kmetijstva imeli. ampak to jih pač ne briga.

tko, subvencije najbrž v kmetijstvu vedno bodo (mimogrede, tudi v ZDA jih imajo), saj v Evropi mogoče obstaja samo 1000 posestev, ki so konkurenčna na svetovnem trgu. vsi ostali nismo. dalo pa bi se politiko spremeniti tako, da bi res izboljšala položaj družinskih kmetij in bi imeli zadovoljivo samooskrbo s kvalitetno hrano, najmanjšim možnim obremenjevanjem okolja in ustrezen ekonomski položaj kmetov. če bi bila le prisotna volja. pri meni je, upam, da je še pri kom...

...ravno zato sem jaz za destimulacijo "mega kmetij" (angleška kraljica ipd.) in o tem sem govoril že v podobnih debatah.

je že kdo računal koliko stane za nafto da pokosiš in posušiš 1 hektar mrve?
lani smo prvo pokosili od 17 do 24 maja ampak je vseeno bolj slamasta.

Simon MS je napisal/a:

...ravno zato sem jaz za destimulacijo "mega kmetij" (angleška kraljica ipd.) in o tem sem govoril že v podobnih debatah.

No to se je deloma že začelo z uvajanjem modulacije. Sicer pa vsi tisti, ki menite, da bi bilo potrebno bolj stimulirati male kmetije kot velike povejte kako bi to izpeljali. In kje bi bila meja 100 ha, 20 ha 10 ha, 5 ha, 1 ha 0,5 ha....? Kajti vsak bo rekel, da ravno nad velikostjo njegove kmetije naj bo meja. Po drugi strani pa bi z večjimi podporami za manjše kmetije spet vzpodbudili drobljenje kmetij. Najbolj enostavno bi bilo subvencije ukiniti, sem prepričan, da največ v letu dni bi se razmerja na trgu spet vzpostavila in bi kmetje v povprečju dosegali enak dohodek kot sedaj s subvencijami. Lep primer je NOva Zelandija. Seveda pa ni sistema, ki bi vsem zagotavljal enak in pravičen dohodek. V vsakem sistemu se eden bolj, drugi manj znajde. Bolj ko se trudimo, da bi pogoje ćimbolj izenačili, višji so stroški vzdrževanja sistema in več je možnosti za razne manipulacije in poneverbe.