živali z rešetk so bolj umazane kot tiste z globokega nastilja. edino če nimajo dovolj nastlano in vse stlačijo, potem pa so umazane. pri globokem nastilju se porabi zelo veliko slame oz. žagovine ali kar pač dodajaš kot nastilj.

pa tisti 1% ni bil mišljen za tlačen gnoj, ampak samo da se tekoči del sceja in odteče posebej v gnojnično jamo, nastilj pa ostaja tam.

marolt je napisal/a:

Predvsem pa je eno važno pri vsem skupaj. Kako boš čistil bokse? Recimo FFarmer ima en sistem (globoki nastilj in krta). Za moje pojme najboljši sistem naj pove še on sam kako je zadvoljen z tem. Videli smo lani tudi dober sistem pri Cigutu ravno tako boksi na drseči tlačen gnoj konec boksa pa je odprtina in gnoj dejasnko pada iz hleva na tla. (hlev je dvignjen cca 1m)... In tretji način kidenje boksov ali ročno (bog ne daj) ali pa strojno. Tu je problem kjer je treba živino preganjati iz boksa v boks ali nekam drugam. Ni ravno najboljši sistem ampak tudi boljši kakor nič. Recimo EDO81 ima en del tako narejeno. Vsekakor pa za kar se odločaš, moraš gledati na to, da ne boš delal ročno ampak, da boš delal z strojem še bolje pa je, da govedo samo pospravi za seboj(imajo 24ur na dan časa)... ps :pa 1% ni niti približno dovolj, da se ti gnoj giblje v določeno smer. Saj 5% naklona. Ker, če imaš premajhen naklon ali manjše število glav v boksu potem sam sistem ne deluje. Glede prehrenjevanja je tako, da navadno boljše živali tiste šibkejše odrivajo oziroma jih zatirajo. To se mi zdi še največji problem pri prosti reji pitancev. LP M

Ja je pribljižno tako nekako kot je kolega Marolt napisal, sam bi dodal naslednje:
Meni sigurno najboljši sistem, je sistem na tlačen gnoj. Zakaj? Je optimalna rešitev med ceno investicije in samo tehnologijo reje, v primeru kot ga ima FFarmer, je dodaten strošek krt + toliko in toliko kWh električne energije mesečno /letno.

Sigurno je ta sistem med boljšimi, kar se tiče proste reje, je tudi med cenejšimi za izvedbo (govorim iz lastnih izkušenj, ker imam pač dober pregled nad cenami, pa še projektiram zadeve za povrhu).

Glede naklona pri sistemu tlačenega gnoja: 5% je premajhen naklon, optimalen oz. priporočljiv naklon je 6-9%, seveda je naklon odvisen od širine oz. dolžine posameznega boksa.

Pri sistemu proste reje na globok nastilj, je smiselno imeti naklon tal 1-2% (tako kot je napisal @_toni), ter imeti urejene odtoke, da izcedne vode odtečejo v "gnojno jamo", kakorkoli pogledamo, je potrebno naklon imeti že zaradi samega čiščenja boksa, ke je potrebno preden se vseli nova "runda" pitancev ali kar-koli drugega, boks ustrezno oprati in razkužiti!

Kar se tiče površine boksov pri prostireji na 1 žival:
manj kot 150 kg teže - 1,50m2
150-220 kg teže 1,70m2
220 in več kg teže 1,80m2
To so podatki iz veljavnega Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic.
Moram povedati, da so površine po izkušnjah majhne, zato jih pri nas navadno pomnožimo z faktorjem 1,2.

Sicer je v današnjih časih "noro" misliti na gradnjo hleva na vezano rejo, ker že skoraj vse ptičke na vejah čivkajo, da se pripravlja uredba o prepovedi gradnje hlevov na vezano rejo (kdaj, oz. kako bo zadeva zgledala še ni ne duha ne sluha - menda je znana samo letnica 2012 ali 2013). V podjetju kjer sem zaposlen, projektiramo samo še hleve na prosto rejo, ker se najdejo še vedno ljudje ki bi živali vezali, takšni so problematični (v veliki večini, ker vsi rečejo je moj deda tko delel, je moj "fotr" tako delal, tudi jaz bom tako imel,... potrebno se je usesti in razmisliti, kako bomo z prosto rejo izboljšali življenje in pogoje bivanja živalim, in predvsem, ker se rado pozablja, kako bomo/bodo ljudje olajšali sami sebi delo).

LP JCB FAST TRACK

_toni je napisal/a:

živali z rešetk so bolj umazane kot tiste z globokega nastilja. edino če nimajo dovolj nastlano in vse stlačijo, potem pa so umazane. pri globokem nastilju se porabi zelo veliko slame oz. žagovine ali kar pač dodajaš kot nastilj. pa tisti 1% ni bil mišljen za tlačen gnoj, ampak samo da se tekoči del sceja in odteče posebej v gnojnično jamo, nastilj pa ostaja tam.

Zadeva "štima", samo potrebno je vedeti, da žagovina ni primerna za nastiljanje živalim mlajšim od nekje 6 mesecev.

LP JCB FAST TRACK

JCB FAST TRACK praviš da živali ne bodo smele biti privezane. Nekateri pa pravijo da če imajo molznice v prosti reji so bistveno bolj umazane. Kako bi potem naredilda živali nebi bile toliko umazane. Pravite da na rešetka so bolj umatane kot na tlačenem gnoju ali obstaja še kaka rešitev kot pa vsakodnevno kidanje.

jani22 je napisal/a:

Kidal bi z zadnjim traktorski nakladalcem mehanskim. V moji okolici ima kar nekaj kmetov bokse na globoki nastilj, ki so jih po večini sami naredili. Vendar me moti da so živali, vsaj te ki sem jih jaz videl na globokem nastilju, niso najbolj čiste. Zato me zanima kako EDO81 nastilja in na koliko časa kida? lp

Kidamo na cca 2-3 mesece, nastiljamo pa zaenkrat še na "peš"..... Sicer pa, če prelistaš strani nazaj, je kar nekaj napisanega in tudi slikovnega gradiva.
Kar se pa tiče "izcednih voda" jih ni, oz nastilj vse popije. Kanal je potreben le za čiščenje z vodo oz če poči kakšna vodovodna cev.....

jack_majstr je napisal/a:

JCB FAST TRACK praviš da živali ne bodo smele biti privezane. Nekateri pa pravijo da če imajo molznice v prosti reji so bistveno bolj umazane. Kako bi potem naredilda živali nebi bile toliko umazane. Pravite da na rešetka so bolj umatane kot na tlačenem gnoju ali obstaja še kaka rešitev kot pa vsakodnevno kidanje.

Glej, živeli imajo tudi neko svojo logiko in pamet, sigurno se krava ne bo vlegla v največjo svinjarijo (drek če že hočete) in na najbolj mokro mesto.
Zato obstajajo v vprosti reji krav mlekaric ležalni boksi, kateri so ponavadi nastiljani z manjšo količino slame ali žagovine, žival pa je vedno tako pametna, da si poišče najbolj suh prostor, kolikor je meni znano, gredo krave v ta ležalni boks vedno z glavo naprej, kar pomeni, da ga ne morejo ponečediti, boks je ravno toliko širok/ozek, da se žival v nejm ne more obrniti, lahko pa vstane in se "rikverc" pomakne iz njega.
Malo živali leži na krmilnih mestih (ker so praviloma narejena tako, da se žival tam ne more uleči, prav tako jim menda niso po-godu pregrade med hlevom in krmilno mizo), ravno tako na hodnikih, ker jim pač ne "ležijo" preveč zaradi mokrote.

Kar je pomembno pri ležalnih boksih, je to, da morajo obvezno imeti nek določen naklon (2-3°%). Zakaj? Naklon daje živalim občitek, da bo tam prostor suh. Predvsem je to opazno pri tehnologiji tlačenega gnoja. Kako? ZakaJ? Če bo količina nastilja (pre)majhna, se bodo živeli pričele gnesti pri jaslih, preprosto, ker je tam najbolj suho. Imajo pač vse tekočine to dobro lastnost da brez pomoči tečejo samo navzdol. Pri globokem nsatilju je zgodba pribljižno enaka,...

Pitancev se NE sme imeti na rešetkah! Za pitance je primerna reja na globok nastil, tlačen gnoj. Pitancev se ne sme privezovati!

Kar se tiče reje krav mlekaric, je reja na globokem nsatilju, kakor tudi na tlačenem gnoju manj primerna, ravno zaradi čistoče, kar pa ne pomeni da se ne da. Denimo v tujini je kar nekaj kmetij, katere uporabljao tovrstne tehnologije pri kravah mlekaricah, seveda je potrebno malo več pozornosti posvečati nastilju (katerega mora biti dovolj, doziran ob pravem času, prava količina).

LP JCB FAST TRACK

Citiram:

Pitancev se NE sme imeti na rešetkah! Za pitance je primerna reja na globok nastil, tlačen gnoj.

Zakaj Lahka kaj več poveš.

Pitancev se NE sme imeti na rešetkah! Za pitance je primerna reja na globok nastil, tlačen gnoj. Pitancev se ne sme privezovati!


LP JCB FAST TRACK[/quote]
Prvič slišim, da se pitancev ne sme privezovati. Vem pa, da se ne sme privezovati telet do 6 meseca starosti.
A je kje zakonsko določeno, da se ne sme pitancev privezovati?

jd je napisal/a:

Citiram: Pitancev se NE sme imeti na rešetkah! Za pitance je primerna reja na globok nastil, tlačen gnoj. Zakaj Lahka kaj več poveš.

Preprosto zato, ker tako nekako govori prej omenjeni pravilnik o reji rejnih živali, kateri sicer izrecno ne prepoveduje rešetk, samo so pa dolčene zadev katere z rešetkami ne gredo najbolje skupaj (nastilj, možnost poškodb,...)

Citat iz pravilnika:

"20. člen
(tla)
(1) Tla morajo biti takšna, da teletom ne povzročajo
poškodb, bolezni in neugodja.
(2) Vsa teleta morajo imeti ves čas neomejen dostop
do ležišča, ki mora biti udobno, čisto, suho in ne sme
škodljivo vplivati na teleta.
(3) Vsem teletom, mlajšim od 2 tednov, je treba zagotoviti
primeren čist, suh in zdravju telet neškodljiv nastil."

Konec citata.

Na splošno bi bilo dobro, da bi vsi kateri se ukvarjate z kakršno koli rejo, prebrali ta pravilnik, saj vam v primeru obiska inšpekcijske kontrole lahko marsikaj prihrani (tako denar, kot sive lase).

LP JCB FAST TRACK

MIRAN K. je napisal/a:

Pitancev se NE sme imeti na rešetkah! Za pitance je primerna reja na globok nastil, tlačen gnoj. Pitancev se ne sme privezovati! LP JCB FAST TRACK

Prvič slišim, da se pitancev ne sme privezovati. Vem pa, da se ne sme privezovati telet do 6 meseca starosti.
A je kje zakonsko določeno, da se ne sme pitancev privezovati?[/quote]

Citat 15 člena pravilnika:

"15. člen
(namestitev telet)
(1) V rejah morajo biti, glede namestitve telet, izpolnjeni
naslednji pogoji:
a) teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena
individualno, ampak samo v skupinah;
b) teleta se lahko namesti v individualne bokse v primerih,
kadar veterinar presodi, da je izolacija potrebna zaradi
zdravstvenih ali etoloških zahtev;
c) individualni boksi za teleta, razen boksov za bolna
teleta, morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta
med seboj vidijo in zaznavajo;
d) širina individualnega boksa mora biti vsaj enaka višini
vihra teleta;
e) dolžina individualnega boksa mora biti vsaj enaka
dolžini teleta od konice nosu do sednične grče, pomnoženi
s faktorjem 1,1;
f) vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora, da
se brez težav obračajo, vstajajo in legajo;
g) minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsako tele
v skupini, je:
Živa teža teleta
v kg Minimalna talna površina na žival v m2
manj kot 150 1,5
150–220 1,7
220 in več 1,8"

In 18. člen:

"18. člen
(privez)
Telet se praviloma ne sme privezovati. Privezovanje je
dopustno v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom,
vendar ne več kot eno uro. Privezi teletom ne
smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati
morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje
in nego telesa. Priveze je treba redno pregledovati."

Konec citata.

LP JCB FAST TRACK

Nazadnje urejal/a JCB FAST TRACK 15 Feb 2010 19:53; skupaj popravljeno 1 krat