franjoj je napisal/a:

Ja ni vse tako enostavno, če hočeš kdaj kandidirat na kakšnem razpisu za gradnjo ali opremo gleva, boš rabil uporabno dovoljenje, kar pa na tak način ne bo šlo. Odvisno kaj načrtuješ in kaj hočeš (min zadovoljiti biroktate ali kaj več) No mene so prišli PGD in PZI papirji 4.200€, komunalni pa 11.700€ za 45 glav molznic + mlada živina (tloris 23×24m).

Imaš popolnoma prav. Jaz sem pa odgovoril na vprašanje @kribic-a. Kolikor sem ga razumel je želel najcenejšo opcijo (samo PGD je dovolj), kako uradno priti do papirjev za objekt. In v vprašanju ni navedel, da bo kandidiral na kakšnem razpisu. Če želiš kandidirati na razpisu, se moraš zavedati, da se papirji podražijo tudi 3-krat. Potrebuješ PGD, PZI, PID in opraviš tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Citiram:

Predračunska vrednost objekta pa nima veze na višino kumunalnega,komunalni zavisi od Občinskega odloka o okomunalnem prispevku in posledično od komunalne opremljenosti (vodovod, elektrika, cesta, telekomunikacije, ...).

Nikjer nisem navedel, da predračunska vrednost vpliva na višino komunalnega prispevka. Če je vrednost nižja od 42000 imaš na UE manj za plačati takse, če pa kandidiraš na razpisu, mora pa biti vrednost, čim bolj realna oz, višja.

Uf si pa kar precej dobil komunalnega Največ vpliva na višino komunalnega neto površina objekta in pa tudi velikost zemljiške parcele, ki jo določi projektant (tu se da malo zgoljufati)
Pa če si pridobiš potrdilo od KS, da si vlagal v infrastrukturo že leta nazaj, potem dobiš tudi nekaj popusta.

mstrek je napisal/a:

Pa če si pridobiš potrdilo od KS, da si vlagal v infrastrukturo že leta nazaj, potem dobiš tudi nekaj popusta.

Na naši Občini to ne pali več, ve sem jim prinesel kolk in kaj je bilo že vloženo v vodovod elektro cesto, pa so vztrajali kar je na novo je na novo. Verjemi, da sem gradbeno parcelo skrčil na minimum, pa uveljalvjal vsak zunanji kanal pa jašek pa dvorišče silose, vse kar je malo dišalo na zunanjo ali kakršno koli ureditev. Uspel sem zmanjšati prvotno odločbo za dobrih 20% (bil pri direktorju UE in županu pa jim ponudil 20 krav namesto dnarja), in to je to. Šentjur ima za hleve enak komunalni kot za poslovne prostore, ŽAL!!!

Šentjur je tako ali tako znan po velikem komunalnem prispevku. So med največjimi v državi. Pa delaš kaj v središču Šentjurja, ali pa na periferiji. Žalostno pač da še tisti ki bi kaj gradili na deželi jih že v kali zatrejo in vzamejo voljo.

Lp

Lep pozdrav. Ali mi lahko kdo pove koliko mora meriti stojišče (v dolžino in širino) za bike. Ali mora biti za krave mlekarce stojišče kaj večje. Podatke potrebujem ker malo preračunavam kolišen hlev lahko naredimo na površini okoli dozdajšne kmetije. Kolikše širine pa mora biti krmilna miza ali je zadosti 2.5m do 3m toliko da pride manjši traktor noter in da imajo živali še jasli. kolišna pa je širina pehal? Vnaprej najlepša hvala za odgovore

seveda morajo biti za molznice večja. če boš delal vezano rejo, mora biti stojišče za krave vsaj 120X200. če pa govoriš o počivalnih boksih, mora biti vsaj 120x280, če je ob steni in vsaj 120x250, če so boksi v 2 vrstah skupaj. krmilna miza mora biti široka samo toliko, da greš lahko čez s trakorjem. če imaš recimo 2m širok traktor, računaj vsaj še pol metra na vsako stran za jasli. če pa imaš majhen traktor, toliko manj. koliko bi rabil konkretno za pitance, ne morem za sigurno reči, po moje pa s stojišči dimenzije 120x180 ne bi veliko zgrešil. odvisno, če misliš pitati na 650 kg oz. 2 leti, je to to. če pa misliš imeti samo teleta, pa je lahko seveda manjše stojišče.

Pitance bi imel za 2 leti od 15-20 bi jih bilo. Pa narejeno bi bilo da bi bili pitanci na eni strani krave pa na drugi.

_toni glede na to da imaš veliko znanja iz področja živinoreje, bi pa malo povedal kako bi morali biti zgrajeni boksi za pitance na globokem nastilju.

Bi morala biti tla spuščena zaradi nastilja?

Tkole bom reku: konkretno o pitancih še nismo velik govorl. Sigurno pa recimo 1% ne bi blo slabo, ker nastilj nikol ne popije čisto vse vode oz. seča, zato je dobro, da je kakšen kanalček na koncu boksa, da se sceja v gnojnično jamo. Sicer pa ne vem točno, kakšni so normativi, niti ni nobenih posebnih ''pristopov'' pri hlevih za pitance, važno je, koliko je kvadratnih metrov na žival, pa da imajo primeren dostop do krme. če imajo krmo vedno na voljo, je lahko mest ob krmilni mizi manj, kot je pitancev v boksu. če pa krme nimajo stalno na voljo, mora biti toliko mest, kot je pitancev, sicer bodo tisti z dna socialne razporeditve dobili manj in slabše rastli. o konkretnih normativih pa se lahko pozanimam in ti naslednji teden povem, bom vprašal na predavanjih, če seveda ne boš že prej zvedel

_toni je napisal/a:

Tkole bom reku: konkretno o pitancih še nismo velik govorl. Sigurno pa recimo 1% ne bi blo slabo, ker nastilj nikol ne popije čisto vse vode oz. seča, zato je dobro, da je kakšen kanalček na koncu boksa, da se sceja v gnojnično jamo. Sicer pa ne vem točno, kakšni so normativi, niti ni nobenih posebnih ''pristopov'' pri hlevih za pitance, važno je, koliko je kvadratnih metrov na žival, pa da imajo primeren dostop do krme. če imajo krmo vedno na voljo, je lahko mest ob krmilni mizi manj, kot je pitancev v boksu. če pa krme nimajo stalno na voljo, mora biti toliko mest, kot je pitancev, sicer bodo tisti z dna socialne razporeditve dobili manj in slabše rastli. o konkretnih normativih pa se lahko pozanimam in ti naslednji teden povem, bom vprašal na predavanjih, če seveda ne boš že prej zvedel

Predvsem pa je eno važno pri vsem skupaj.
Kako boš čistil bokse? Recimo FFarmer ima en sistem (globoki nastilj in krta).
Za moje pojme najboljši sistem naj pove še on sam kako je zadvoljen z tem.
Videli smo lani tudi dober sistem pri Cigutu ravno tako boksi na drseči tlačen gnoj konec boksa pa je odprtina in gnoj dejasnko pada iz hleva na tla. (hlev je dvignjen cca 1m)...
In tretji način kidenje boksov ali ročno (bog ne daj) ali pa strojno.
Tu je problem kjer je treba živino preganjati iz boksa v boks ali nekam drugam. Ni ravno najboljši sistem ampak tudi boljši kakor nič. Recimo EDO81 ima en del tako narejeno.

Vsekakor pa za kar se odločaš, moraš gledati na to, da ne boš delal ročno ampak, da boš delal z strojem še bolje pa je, da govedo samo pospravi za seboj(imajo 24ur na dan časa)...

ps :pa 1% ni niti približno dovolj, da se ti gnoj giblje v določeno smer. Saj 5% naklona. Ker, če imaš premajhen naklon ali manjše število glav v boksu potem sam sistem ne deluje.

Glede prehrenjevanja je tako, da navadno boljše živali tiste šibkejše odrivajo oziroma jih zatirajo. To se mi zdi še največji problem pri prosti reji pitancev.

LP M

marolt je napisal/a:

Predvsem pa je eno važno pri vsem skupaj. Kako boš čistil bokse? tretji način kidenje boksov ali ročno (bog ne daj) ali pa strojno. Tu je problem kjer je treba živino preganjati iz boksa v boks ali nekam drugam. Ni ravno najboljši sistem ampak tudi boljši kakor nič. Recimo EDO81 ima en del tako narejeno.

Kidal bi z zadnjim traktorski nakladalcem mehanskim.
V moji okolici ima kar nekaj kmetov bokse na globoki nastilj, ki so jih po večini sami naredili. Vendar me moti da so živali, vsaj te ki sem jih jaz videl na globokem nastilju, niso najbolj čiste. Zato me zanima kako EDO81 nastilja in na koliko časa kida?

lp