linč je napisal/a:

In kaj je ta mojster prihranil s temi par okroglimi neolupljenimi stebri, katere bo ob izdatni pomoči hlevske klime še črv po hitrem postopku uničil? Draga podlaga, draga streha, potem pa ena konstrukcija, kot, da je iz podsaharske Afrike. Obstajajo neka merila, po katerih se izdelujejo lesene konstrukcije.

Nekaj prihraniš. Tisto glede črva je pa precej za lase privlečeno. Po vsej verjetnosti bodo stebri zdržali vsaj tako dolgo kot streha. Vsi poznamo stoletja stare kozolce in skednje, pa so zdržali brez impregnacije, kritino pa je bilo potrebno že večkrat menjati. Pa ni srž v obžagovanju oziroma tesanju pač pa v neizpostavljenosti vlagi. In to je bistvo sodobnih hlevov z zunanjo klimo. V njih je temperatura in vlažnost praktično enaka kot v zunanjem zraku, zato je klima za živali boljša, les pa se ne kvari (trohni). Edino potrebno je preprečiti zamakanje stebrov od tal, zato so stebri v hlevih vedno dvignjeni na kovinskem nosilcu in nimajo neposrednega stika z vlažnimi tlemi. V takih pogojih tudi neolupljena smreka zdrži 100+ let, da o hrastu, macesnu ali akaciji ne govorimo.
Še za @nevedneža: prednost okroglic je, da za enako nosilnost rabimo bistveno tanjše premere debel, ki jih je drugače precej težko prodati in gredo za celulozo ali sekance. Da dobiš steber 20x20 potrebuješ hlod s premerom 30 cm, enako nosilnost ima okroglica s premerom 20 cm na tanjšem koncu.
Če ne bi valjasta oblika stebla imela optimalne nosilnosti, potem bi tudi drevesa imela debla na robove.
Mi je pa zanimiv podatek kako poceni je lahko hlev. 3000 evrov za trame, 10.000 za beton (200 kubikov po50 €, za 1000 m2 in 20 cm debelo podlago) pa še 10.000 € za kritino (1000 m2 po 10 €) pa je hlev postavljen.
Ne vem od kod cene v projektih za hleve, ki se gibljejo od par 100 k € naprej.

@kmetovalec,
Kaj bi ga stalo, če bi olupil okroglice in pobrusil grče? Nič! Par dni dela. Bi pa podaljšal življensko dobo lesa za najmanj 5x, če ne celo več!!! Glede zaščite, olupljen in žagan les, če je izpostavljen vremenskim vplivom dobi "sivo patino", torej se sam naravno zaščiti. Neolupljen les in les v temi jo pač ne dobi in se ne zaščiti sam po sebi.
Lahko je gledati samo ceno materiala za izgradnjo, delo pa stane vsaj še toliko, če ne gradiš sam. Pa projekti in gradbeno dovoljenje tudi nekaj stane. Na splošno velja, da 50% investicije odpade na dejavnost pred pričetkom gradnje, 50% pa na samo gradnjo objekta, torej je cena materiala dejansko samo 25% vrednosti investicije. Stvar lahko enostavno primerjamo z novim traktorjem ali avtom za katerega odštejemo cca 30000 eur, dejansko pa njegova direktna proizvodnja (material + delo) stane samo 7000 eur.

linč je napisal/a:

@kmetovalec, Kaj bi ga stalo, če bi olupil okroglice in pobrusil grče? Nič! Par dni dela. Bi pa podaljšal življensko dobo lesa za najmanj 5x, če ne celo več!!! Glede zaščite, olupljen in žagan les, če je izpostavljen vremenskim vplivom dobi "sivo patino", torej se sam naravno zaščiti. Neolupljen les in les v temi jo pač ne dobi in se ne zaščiti sam po sebi. Lahko je gledati samo ceno materiala za izgradnjo, delo pa stane vsaj še toliko, če ne gradiš sam. Pa projekti in gradbeno dovoljenje tudi nekaj stane. Na splošno velja, da 50% investicije odpade na dejavnost pred pričetkom gradnje, 50% pa na samo gradnjo objekta, torej je cena materiala dejansko samo 25% vrednosti investicije. Stvar lahko enostavno primerjamo z novim traktorjem ali avtom za katerega odštejemo cca 30000 eur, dejansko pa njegova direktna proizvodnja (material + delo) stane samo 7000 eur.

Les v hlevu ni izpostavljen škodljivim vremenskim vplivom, saj je pod streho. Praviš, da nič ne stane lupljenje. Na začetku debate pa so nekateri trdili, da je lupljenje dražje od žaganja.
Zdaj glede cene imaš seveda prav. Vendar velja to za države kot je naša. V normalnih državah tistih začetnih 50% ne potrebuješ. gradbeno dovoljenje za takšen hlev ne stane praktično nič, tudi projekta ne rabiš oziroma ga dobiš za par 100 evrov. V odpravljanju neumnih zakonov in predpisov, ki omogočajo lobijem zaslužek, bi morali iskati svojo konkurenčnost. Ravno danes berem, da bodo ponujali energetske izkaznice po ceni 2000 do 4000 €. In če boš hotel stavbo prodati boš moral investirati tudi v to izkaznico. Kdo si je to izmislil? jasno, da tisti, ki bo te izkaznice izdajal. Pa ne mi sedaj o evropski direktivi, ki očitno veljajo samo v banana državah.

Primerjava z avtomobilom ali traktorjem tu ni najbolj na mestu. V ceni teh so vračunani tudi razvoj, garancije, stroški marketinga... vsega tega pri gradnji iz lastnih surovin ni.

kmetovalec je napisal/a:

Vendar velja to za države kot je naša. V normalnih državah tistih začetnih 50% ne potrebuješ. gradbeno dovoljenje za takšen hlev ne stane praktično nič, tudi projekta ne rabiš oziroma ga dobiš za par 100 evrov.

Smo spet pri tem. Kako lahko nekdo vpliva na spremembe zakonodaje na tem področju, če je pa tu preveč lobijev, ki bi izgubili ogromno. Bi morala KGZS tu potegniti svojo vlogo? Ne vem, težko je pri nas kaj takega premakniti. Še železnica ima okoli tirov pri nas 200 m varovalni pas in čeprav je med tirom in nami cela vas postavljena, sem moral zaprositi SŽ za soglasje. Ne stane nič, se pa spet podaljša postopek. Kot sem že rekel, največje ovire pri nas so v birokratskih vodah.

_toni je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Vendar velja to za države kot je naša. V normalnih državah tistih začetnih 50% ne potrebuješ. gradbeno dovoljenje za takšen hlev ne stane praktično nič, tudi projekta ne rabiš oziroma ga dobiš za par 100 evrov. Smo spet pri tem. Kako lahko nekdo vpliva na spremembe zakonodaje na tem področju, če je pa tu preveč lobijev, ki bi izgubili ogromno. Bi morala KGZS tu potegniti svojo vlogo? Ne vem, težko je pri nas kaj takega premakniti. Še železnica ima okoli tirov pri nas 200 m varovalni pas in čeprav je med tirom in nami cela vas postavljena, sem moral zaprositi SŽ za soglasje. Ne stane nič, se pa spet podaljša postopek. Kot sem že rekel, največje ovire pri nas so v birokratskih vodah.

kako ne stane nič?
Moral si napisati prošnjo, jo nekam nesti ali poslati. Nikar tako ne razvrednotite svojega delovnega časa. Na drugi strani je to vlogo moral nekdo pogledati, pripravit odgovor in ga poslati. Ta seveda tega ni stroil zastonj ampak ga plačujemo davkoplačevalci. In zato je naša država draga, ker si vseskozi zmišljujemo ddoatne postopke, ki v normalnih državah niso potrebni.

@kmetovalec,
greš v motne vode. Stroški lupljenja vsekakor so, ampak proti vrednosti celotne investicije in koristi, ki jo dosežeš s tem posegom (podaljšanje življenske dobe lesa za najmanj 5x) so praktično zanemarljivi, od tod moj nič!
Praviš, da ni realna primerjava stroškov? Pa poglejmo. Na parceli, ki jo porabiš za izgradnjo hleva bi lahko gojil konopljo (ali kakšno drugo profitabilno kulturo), torej je potrebno računati z izgubo dohodka. Lahko bi parcelo prodal in užival (seveda, če je parcela na pravi lokaciji), vloženi denar bi lahko vložil v kaj bolj donosnega, kot je izgradnja hleva (izgradnja kupleraja... ups, nočnega bara). Izgradnja hleva brez načrta bi bila v redu, kjer je graditelj dovolj osveščen, da zgradi primeren hlev, tako tehnološko, kot konstrukcijsko (seveda, če zakonodaja to omogoča, torej pri nas do 100 m2 površine, torej lahko zgradiš več hlevov in ne rabiš dokumentacije). Potrebno je še računati obresti na kapital, pa obresti na obresti, pa svoje delo tudi nekaj stane, razen če ne delaš samo zato, da imaš hlev (ali avto, traktor....), pa še amortizacijo. Šele potem pridemo na pravo sliko vsega skupaj, šele nato je na vrsti dohodek od dejavnosti, torej dosnosti reje, ki mora vse to pokriti.
Slika ni črno bela, ampak mavrica...

Pa še cena strojnega lupljenja, naprimer na stroju Valon Kone vk26 ali podobnem Cambio, cca 8 eur/m3:

http://www.youtube.com/watch?v=UOmkThagTtc

http://www.si.mebor.eu/novi-nacini-razreza-lesa/mebor-stroji-za-izdelavo-brun-brunaric/

Tole je v osnovi za brunarice.
Amapk vseeno, da se propagira še domače znanje

Pred leti mi je na sejmu v Komendi v oči padel lupilnik prikazan na posnetku:
http://www.youtube.com/watch?v=nEwmKIx8JMg.
Naprava je zelo enostavna in bi si jo marsikateri lahko izdelal tudi doma in tako za luplenje nebi potrboval velikih in dragih »postrojenj«.
Ampak problem ne vidim v tem, pač pa v miselnosti Slovencev. Vsako novo idejo že v začetku zatremo s slabimi lastnostmi in pozabimo na dobre.
Na splošno pa je v Sloveniji tako, da v gozdarstvu in lesarstvu vse preveč »oponašamo« furmane namesto Ribnčane!

e, vidiš, @nevednež, pa sma bla pohvaljena