linč je napisal/a:

In kaj je ta mojster prihranil s temi par okroglimi neolupljenimi stebri, katere bo ob izdatni pomoči hlevske klime še črv po hitrem postopku uničil? Draga podlaga, draga streha, potem pa ena konstrukcija, kot, da je iz podsaharske Afrike. Obstajajo neka merila, po katerih se izdelujejo lesene konstrukcije.

Podlaga bo zdržala ni panike.
Streha pocinkana pločevina pa najbrž tudi ne bo zdržala kaj vem kaj dalj v primerjavi z okroglicami -10-20 let bo ziher, kaj več pa niti ne rabiš.
Sploh če ti je bistven profit.

Dandanes se tehnologije in cene lahko spreminjajo precej hitro in se morajo investicije pač hitreje zamortizirat.

Meni so ljubši takile hlevi, kot pa tisti za miljon evrov iz EU razpisov.

JCB FAST TRACK je napisal/a:

Skoraj vse napisano drži, vse pa vendar le ne. Sem delal nekaj časa nazaj ze nek objekt popis in oceno investicije, cca 100m3 bruto lesa vgrajenga vanj,... investitor imel svoj les, razrez na žagi za 100m3 ga je prišel 1000€+ddv + žagarske ostanke je odpeljal. LP M

A ni tule tekla debata v eni temi, da je ugodna tarifa za razrez 35 € na m3?

JCB FAST TRACK je napisal/a:

.......Skoraj vse napisano drži, vse pa vendar le ne. Druga zadeva je problem lupljenja: Lupinic je v Sloveniji koliko? 5, 6? .......

Komentiral bom samo lupljenje, ker malo poznam ta segment. Strojno lupljenje z lupilci na žagah kar pozabite, tisti lupilci so grajeni za les (olupljen vsaj fi18cm naprej teoretično, praktično pa 22cm). So lupilci, ki so bili npr v novolesu in pivki (hlodovina za luščenje) ki so pa šli od 10-12 cm dalje (novoles vem da stoji, ne vem kako je s pivko).
So pa za takšno delo zelo primerni ročni lupilni strojčki (z rezkarji ali diski na el. ali pnevmatski pogon - zadeva zgleda kot el. ali pnevmatska rezalka z diskom ali malim skobeljnim vretenom na katerem so rezila).

Tudi za na motorne žage obstajajo lupilci.

sebo je napisal/a:

linč je napisal/a: In kaj je ta mojster prihranil s temi par okroglimi neolupljenimi stebri, katere bo ob izdatni pomoči hlevske klime še črv po hitrem postopku uničil? Draga podlaga, draga streha, potem pa ena konstrukcija, kot, da je iz podsaharske Afrike. Obstajajo neka merila, po katerih se izdelujejo lesene konstrukcije. Podlaga bo zdržala ni panike. Streha pocinkana pločevina pa najbrž tudi ne bo zdržala kaj vem kaj dalj v primerjavi z okroglicami -10-20 let bo ziher, kaj več pa niti ne rabiš. Sploh če ti je bistven profit. Dandanes se tehnologije in cene lahko spreminjajo precej hitro in se morajo investicije pač hitreje zamortizirat. Meni so ljubši takile hlevi, kot pa tisti za miljon evrov iz EU razpisov.

Imaš pomešane lončke in to kar precej.
Podlaga z opremo bo zdržala brez problema, je tudi najdražji segment hleva in kot tak povezan s samo tehnologijo reje.
Kvalitetna streha iz pocinkane pločevine bo zdržala vsaj toliko kot podlaga, torej približno 100 let.
neolupljene okroglice bodo zdržale koliko? Nisem prepričan v njihovo življensko dobo 20 let.
Delo s samo menjavo nosilne konstrukcije bo precej dražje, kot profiliranje ali lupljenje in zaščita okroglic s primernim preparatom.
Tale možakar si je napravil medvedjo uslugo s takim načinom gradnje in ga bo še drago stala, vsekakor dražje kot če bi delal tako, kot je treba. Prišparal ni dejansko prav nič, oziroma je dolgoročno na veliki izgubi.


Lupljenje na strojnih lupilcih poškoduje površino in jo je potrebno naknadno zgladiti, kar je vse prej kot preprosto.
Profiliranje s stroji podobnim strojnim lupilcem hlodovine je optimalni postopek za tovrstne gradnje. Površina ostane gladka, vse okroglice so istega premera, kar pomeni enostavnejšo gradnjo, zaščito in tudi estetiko. Ostanek od profiliranja se porabi za kurjavo kot lesni sekanci.
Alternativa profiliranju je sortiranje okroglic glede na debelino in ravnost ter ročno lupljenje s primernim orodjem.
Zelo dobro je na žagi poravnati eno stran za pritrjevanje letev in desk, s tem dosežemo tudi ravnost sten in strehe, vendar je to potem ponavadi cenovno dražja izvedba, če ni žage v bližini.
Gradnja z okroglicami ima prednosti, če je primerni material na razpolago v bližini lokacije gradnje, poraba lesa pa pa ni nič manjša kot pri žaganem lesu, prednost pa je v večji nosilnosti in dolgotrajnosti, ker pri okroglicah ostane zaprta struktura lesa. vendar ga je potrebno vseeno olupiti in zaščititi, ker je pod lubjem najprej beljava, ki hitreje propada kot črnjava, katera se pri rezanem lesu odstrani.

Glede na današnjo kvaliteto cinkanja dvomim da bo držalo 100 let.
Sam sem v hlevu raje dajal nazaj stare cevi za vodo ker so nove zdržale manj kot 5 let, stare pa skoraj 30.

Če kupiš nek pocen pleh po moje tudi noben ne računa da bo moralo zdržat dolgo in tale majstr po moje ni ravno pretiraval v zahtevi po kvaliteti.

http://www.aelf-kf.bayern.de/tierhaltung/16427/bild_3.jpg

Na zgornji sliki imamo hlev za katerega bi rekel, da je okoli 40 m dolg in 24 m širok. Če sem prav seštel je sestavljen iz sedmih predalov po 6 m dolgih.
Konstrukcijo nosi 32 stebrov visokih cca 6 m. Stebre pa povezuje prav tako nekako 32 poveznih leg tudi po 6 m dolgih. Na teh poveznih legah stoji še nekaj kratkih stebričkov.
Če nekoliko zaokrožim, gre za cca 70 okroglic debeline cca 25 cm in dolgih cca 6 m. Njihova skupna kubatura znaša cca 21,7 m3
Jaz bi namesto okroglic vzel trame. Za stebre bi vzel trame 20/20. Za poveznike pa trame 22/20. Tudi za kratke stebričke bi vzel trame 20/20 To bi prišlo cca 17 m3 tramov. Morda sem kje še kaj izpustil, zato dodam za povrh še 1 m3 tramov. Skupaj torej 18 m3
Zdaj vzemimo ceno tega lesa:
Trami so po 160 € za m3
Okroglice so, denimo, po 80 € za m3

Trami bi torej skupaj stali 2880 €
Okroglice bi stale skupaj 1736 €
Razlika je v tem primeru 1144 €

Če se motim me pa, prosim popravite

ni 80 malo veliko?
Za moje pojme se za okroglice porabi tisto kar se ne da prodat.

nevednež je napisal/a:

http://www.aelf-kf.bayern.de/tierhaltung/16427/bild_3.jpg Na zgornji sliki imamo hlev za katerega bi rekel, da je okoli 40 m dolg in 24 m širok. Če sem prav seštel je sestavljen iz sedmih predalov po 6 m dolgih. Konstrukcijo nosi 32 stebrov visokih cca 6 m. Stebre pa povezuje prav tako nekako 32 poveznih leg tudi po 6 m dolgih. Na teh poveznih legah stoji še nekaj kratkih stebričkov. Če nekoliko zaokrožim, gre za cca 70 okroglic debeline cca 25 cm in dolgih cca 6 m. Njihova skupna kubatura znaša cca 21,7 m3 Jaz bi namesto okroglic vzel trame. Za stebre bi vzel trame 20/20. Za poveznike pa trame 22/20. Tudi za kratke stebričke bi vzel trame 20/20 To bi prišlo cca 17 m3 tramov. Morda sem kje še kaj izpustil, zato dodam za povrh še 1 m3 tramov. Skupaj torej 18 m3 Zdaj vzemimo ceno tega lesa: Trami so po 160 € za m3 Okroglice so, denimo, po 80 € za m3 Trami bi torej skupaj stali 2880 € Okroglice bi stale skupaj 1736 € Razlika je v tem primeru 1144 € Če se motim me pa, prosim popravite

Saj je prihranek, ampak kaj je to proti vrednosti, ki je v vbetonirana v tla.

Finta vsega tega je, da se celoten hlev zgradi kar najceneje možno. Vsem znano dejstvo je, da se tehnologija zamenja vsakih toliko let in zdaj moderen hlev, ki je bil grajen za amortizacijo 30-40 let, bo zastarel čez 10 let.

Kar mislim, da hoče povedati @kmetovalec, je to, da razmišljajmo o alternativnih gradnjah hlevov, ki so poceni in hitro amortizirani. In najlepša stvar tega je, da je v takih hlevih možno doseči čez 10.000L na kravo brez enormnih vložkov.

Seveda pa ni vsak material pri roki tam, kjer bi ga rabil, kot ste se nekateri najprej zapičili v to dejstvo. Sej tudi Izraelci ne uvažajo lesa za gradnjo in Švedi ne uvažajo mivke za obale. Ampak če imaš pri roki, to uporabi.