IRON je napisal/a:

Na splošno pa je v Sloveniji tako, da v gozdarstvu in lesarstvu vse preveč »oponašamo« furmane namesto Ribnčane!

Izjava meseca!

Pezin je napisal/a:

e, vidiš, @nevednež, pa sma bla pohvaljena

nevednež je napisal/a:

Pezin je napisal/a: e, vidiš, @nevednež, pa sma bla pohvaljena

@Pezin, vidš glih tu grje men po btic. Lendkaj, k sm biu še otroče sm očjeta gljedou, k je kuehavnce še ne ruoke tesou, kok je lejs šparou. Usaku polejnu je dvakrat okul obrnu, če b marde mgar še kašn polentarčk z nega dubu. Šele polej k je vidu de se z nega ne da prou nč več ponuecat ga je v trskje vrgu.

Tok, jest ne vejm kašna urnga je zdej ne svejt, k gre lejpa buekobna u drva.

Sm biu amkrat u jesen u Sajovc pr Pogorevc, m je djau, de buekove dile kuepueje ne Štajesrskm. de mnde m cnej prpelejo sz Skovenskih Konjic kukr de b kej kašn domačin v Vjelk Gor buekovno posejkou pa jo dau zrejzat in jo Pogorvc predau. Jest tga ne zestopm.

Ampk tist ta star ldje sz kterh smo mi gor zrastl, pa tued nejso nkul z okroglga lsa cimpru deljlal, so zmeraj trame obtesal. Je toku?

nevednež je napisal/a:

nevednež je napisal/a: Pezin je napisal/a: e, vidiš, @nevednež, pa sma bla pohvaljena @Pezin, vidš glih tu grje men po btic. Lendkaj, k sm biu še otroče sm očjeta gljedou, k je kuehavnce še ne ruoke tesou, kok je lejs šparou. Usaku polejnu je dvakrat okul obrnu, če b marde mgar še kašn polentarčk z nega dubu. Šele polej k je vidu de se z nega ne da prou nč več ponuecat ga je v trskje vrgu. Tok, jest ne vejm kašna urnga je zdej ne svejt, k gre lejpa buekobna u drva. Sm biu amkrat u jesen u Sajovc pr Pogorevc, m je djau, de buekove dile kuepueje ne Štajesrskm. de mnde m cnej prpelejo sz Skovenskih Konjic kukr de b kej kašn domačin v Vjelk Gor buekovno posejkou pa jo dau zrejzat in jo Pogorvc predau. Jest tga ne zestopm. Ampk tist ta star ldje sz kterh smo mi gor zrastl, pa tued nejso nkul z okroglga lsa cimpru deljlal, so zmeraj trame obtesal. Je toku?

Meni se tole "zatakne", googlu tudi...

@ nevednež: je toku.
K sm biu ne Lužarjih, sploh naj rajzou, krcl samu z motrko ne mjero, polej pa use ne pantžago. upadka nč, kar je blu pa stržin pa očelku, je blu pa ze u pječ.

Kar se pa tiče lesa... mi je ponujal en suhorobar za lep javor (50-55cm) okul 95 po kubiku, jelovina pa je cena bolj tak tako...
Zato pa gre precej robe v Avstrijo, v Podpoljanah je skladišče vse polno, včeraj sta stala dva vagona v Ortneku in dva v Ribnici...



@rocky če dodamo še vse polglasnike, ki manjkajo, se zatakne še komu, ne samo guglu

"Buo ze gvjerat tule kar sta bla nepisala."

Ampak dajta raje malo bolj po slovensko, da bodo še drugi razumeli.

Včasih so ljudje izkoristili vse kar so imeli, ker niso imeli dosti, njihove roke pa so bile poceni, torej je bil material izredno drag. Danes je material veliko cenejši od rok, še posebno, če moraš delovno silo plačati in je treba dobro premisliti, kaj se še splača obdelati in kaj gre v sekundarno surovino, ki je tudi plačana. Bolj kot je avtomatizirana proizvodnja, cenejši je izdelek.
Mislim, da smo razčistili okrog gradnje z okroglicami in ugotovili, da se izplača pod določenimi pogoji.
Profilni stroj od Meborja je soliden in iz tako profiliranih okroglic zgrajen hlev bi bil prava paša za oči.

linč je napisal/a:

Profilni stroj od Meborja je soliden in iz tako profiliranih okroglic zgrajen hlev bi bil prava paša za oči.

Sem ravno včeraj govoril z Markom - lastnikom hleva iz okroglic in ko sem mu omenil tole debato je povedal, da ga nič ne moti, če nekateri raje gledajo oglate konstrukcije, on pa še raje gleda bankovce, ki so mu ostali.

kmetovalec je napisal/a:

linč je napisal/a: Profilni stroj od Meborja je soliden in iz tako profiliranih okroglic zgrajen hlev bi bil prava paša za oči. Sem ravno včeraj govoril z Markom - lastnikom hleva iz okroglic in ko sem mu omenil tole debato je povedal, da ga nič ne moti, če nekateri raje gledajo oglate konstrukcije, on pa še raje gleda bankovce, ki so mu ostali.

Spoštovani gospod urednik.

Zelo Vas spoštujem. Kmetovalec je revija, katero imam na nočni omarici, zato, da jo preberem in se iz nje učim. Ampak glede gradnje hlevov iz okroglic se pa z Vami ne strinjam. Zakaj se ne strinjam sem v dveh postih že napisal. Svoje mnenje podkrepim s številkami. Žal ste Vi, gospod urednik, v tej debati ostali na ravni splošnega. Če ste prepričani v svoj prav pokažite en objekt in s številkami dokažite svojo trditev. Konkretno. To se da. Zelo enostavno.

http://www.aelf-kf.bayern.de/tierhaltung/16427/bild_3.jpg

Lepo prosim naj mi bo dovoljeno tale hlev komentirati še s stališča statike. Kakopak nisem strokovnjak za statiko. Ne me takoj lopniti po glavi. Dovolite mi le to, da povem svoje mnenje. Če nimam prav, pa me popravite.

Domnevam, da ta stavba stoji nekje, kjer snega ne poznajo. Ali pa zelo malo.
Tudi vetra v tistem kraju ne poznajo. Kako pridem do tega sklepa:
Na sliki desno zgoraj vidimo prečne nosilce, recimo jim povezniki. Po moji oceni so ti povezniki dolgi cca 6 m, debeli pa so cca 25 cm. Na poveznikih stojijo kratki stebrički, recimo 1 m dolgi. Vse to skupaj na sebi nosi kovinski? nosilec strehe. Po naše bi se temu reklo glajdna lega. Kakopak, inženirskega računa ne umem narediti, na oko pa si upam trditi, da bi, če bi se tam pojavilo toliko snega, kot ga je bilo pred slabim letom pri nas v Sloveniji, zgodilo nekaj takega, kar se je v Novem Mestu z nadstreškom Adriamobil. Krave bi tisto streho dobila na svoje hrbte. Tisti povezniki bi se zlomili kot vžigalice.
Ta streha ni simetrična, leva stran je zgrajena drugače, kot desna, zato tam ne vidim težav. Na desni strani pa jih vidim.


Kar se vetra tiče: Ali na tej sliki kje vidimo roke? Roke rečemo mi, narečno. Eni temu rečejo panti, eni upirači-razpirači. Gre za kratke tramiče, katere cimpernan vdela pod kotom 45 stopinj med steber in poveznik ali med steber in lego. Njihov namen je ta, da se cimper upira vodoravnim silam, ki delujejo nanj. Vetru. (na manjših stavbah, kot so hiše, temu namenu služijo klešče - cange) Je tako?
Resda gre v tem primeru za relativno nizko stavbo, vendar ima vsaka vzdolžna stena hleva vseeno cca 200 m2 površine. Zdaj pa si zamislimo, da na to površino pripiha veter s hitrostjo 80 km na uro. Kaj se bo zgodilo? Če pa bi bila priveterna stena hleva odprta, bi veter streho privzdignil od spodaj in pri tejle gradnji bi krave res hitro dobile stanovanje v hlevu z zunanjo klimo. Kaj pravite gradbeniki? Imam prav ali ne?