Zanimivo je kako se pri nas otepamo gradnje z okroglicami. Podrobno smo ta način gradnje predstavili v Kmetovalcu, mislim, da že leta 1996. Kolikor vem, sta bila do sedaj zgrajena v Sloveniji na ta način samo dva hleva. Nekaj več je raznih lop.
Kdor je bil kdaj prisoten pri vezavi konstrukcije iz okroglic ve, da je to čisto enostavno in ni potrebno okroglic prej strojno profilirati kot pravi Linč.
Sploh pa ne razumem zakaj se okroglice več ne uporabljajo za pokončne stebre, kjer pa res ni potrebna nobeno posebno znanje. Je pa nosilnost pokončne okroglice za skoraj 50% večja v primerjavi s tesanim stebrom, ki bi ga dobili iz te okroglice. V praksi to pomeni, da z uporabo okroglih stebrov prihranimo okoli 40% lesa, pri vodoravnih tramovih pa okoli 20%.
Torej pri gradnji z okroglicami prihranimo v povprečju 20-30% lesa + stroške za razrez.
Očitno nam še predobro gre in še vedno lahko zapravljamo.

Tudi meni ta logika grajenja hlevov iz najdražjih možnih procesov ne štima čisto. Pa ravno od kmeta bi pričakoval, da bi pogruntali sisteme, ki so poceni, pri roki in zanesljivi.

Te okroglice so res že banalen primer, ko je vse dokazano, da so cenejše in nosilnejše, pa bo narod še zmer rezal les. Na koncu je pa povprečni strošek na ležišče 15k

kmetovalec je napisal/a:

Zanimivo je kako se pri nas otepamo gradnje z okroglicami. Podrobno smo ta način gradnje predstavili v Kmetovalcu, mislim, da že leta 1996. Kolikor vem, sta bila do sedaj zgrajena v Sloveniji na ta način samo dva hleva. Nekaj več je raznih lop. Kdor je bil kdaj prisoten pri vezavi konstrukcije iz okroglic ve, da je to čisto enostavno in ni potrebno okroglic prej strojno profilirati kot pravi Linč. Sploh pa ne razumem zakaj se okroglice več ne uporabljajo za pokončne stebre, kjer pa res ni potrebna nobeno posebno znanje. Je pa nosilnost pokončne okroglice za skoraj 50% večja v primerjavi s tesanim stebrom, ki bi ga dobili iz te okroglice. V praksi to pomeni, da z uporabo okroglih stebrov prihranimo okoli 40% lesa, pri vodoravnih tramovih pa okoli 20%. Torej pri gradnji z okroglicami prihranimo v povprečju 20-30% lesa + stroške za razrez. Očitno nam še predobro gre in še vedno lahko zapravljamo.

Tukajle pa bi se kar ne strinal z napisanim. Če želimo nekaj kolikor toliko solidno zgraditi mora biti gradbeni material vsaj približno ustreznih dimenzij. V naravi zelo težko najdemo drevje, ki bi nam v nekem trenutku ustrezalo. Za kašne stebre bi morda ne bilo težav, za ostale lege in špire pa bi hitro zašli v slepo ulico. Posebno pri špirah bi bila težava hitro huda.
Prihranek najbrž tudi ne bi bil ne vem kako velik, zato, ker pri rezanju tramov napadejo tudi deske.
Recimo, da se res potrudimo in naredim stavbo iz okroglic, ampak potem pa moramo dodatno rezati hlode za deske. Kje je potem prihranek?
Primer: Imamo en kamion 25 m3, okroglega lesa, iz njega zrežemo, denimo, 12 m3 tramov in poleg tega, kot stranski produkt dobimo še cca 7 - 8 m3 desk. Za stavbo, ki vsebuje 12 m3 tramov bi se porabilo, takole čez palec ocenjeno, 20 m3 hlodovine - okroglic. Za 7 - 8 m3 m desk pa spet potrebujeno ene 12 m3 hlodovine. To se pravi, da za vse skupaj potrebujemo, od oka, 20 - 30 % več hlodovine.
Če vzamemo, da je okroglice treba olupiti, moramo k temu prišteti še strošek luplenja okroglic. Ta strošek najbrž tudi ni zanemarljiv, potem pa k temu prištejmo še precej več dela, ki ga ima cimerman in..... ? Smo kaj prihranili? Po mojem mnenju, posebno dosti ne.

To je res. Ampak če hočeš imeti enako nosilnost, mora biti hlod za tram, špiro debelejši, kot za okroglice.
Pri okroglicah pa je ta problem, da je na debelejši strani precej neizkoriščenega lesa.

Zame je največji problem lupljenje ogroglic, poleg tega pa še, kot je rekel nevednež, najti zadostno število okroglic primerne dimenzije. Če bi bilo lupiti okroglice enostavno, bi po moje vsi to delali.

_toni je napisal/a:

Zame je največji problem lupljenje ogroglic, poleg tega pa še, kot je rekel nevednež, najti zadostno število okroglic primerne dimenzije. Če bi bilo lupiti okroglice enostavno, bi po moje vsi to delali.

Lupljenje ni problem, lahko uporabiš lupilec na kateri večji žagi ali pa manjšega prevoznega. Vem, da nekaj takšnega izdeluje posch. V vsakem primeru bo lupljenje precej cenejše od rezanja.
Je pa zanimiva filozofija naših kmetov. Že dobrih 20 let zasledujem in mislim, da precej pripomorem k uvajanju novosti na naše kmetije. Odziv je vedno enak. Na začetku so vsi proti, na koncu pa bi stroj ali tehnologijo imeli vsi, tudi tam kjer ni racionalno.

Samo dva primera:
baliranje v okrogle bale, kakšna nasprotovanja sva z Dolenškom doživljala, ko sva ta sistem konzerviranja priporočala pred dobrimi 20 leti. Po najinem mnenju je bil postopek idealen iz dveh vidikov: omogočil bi pripravo kakovostne silaže in s tem hitrejšo košnjo tudi na manjših kmetijah in balirka je idealen stroj za večobratno rabo. Vsi so trdili, da je postopek predrag, stroji preveliki za naše kmetije... Danes bi imel pa najraje vsak svojo balirko.
drugi primer so sekanci. Dobrih 15 let nazaj, ko smo pri Kmetovalcu začeli intenzivneje promovirati uporabo sekancev za ogrevanje je bilo ravno tako kup pomislekov: tisti, ki naj bi se ogrevali na sekance niso bili pripravljeni za investicijo, ker so se bali, da ne bo ponudbe sekancev. Tisti, ki naj bi sekance izdelovali pa niso hoteli investirati, ker so se bali, da nihče ne bo kupil sekancev. KO se je prvi kmet odločil za nabavo sekalnika in so drugi videli, da ima dovolj posla, so mu pa vsi sledili. Zdaj imamo sekalnikov trikrat preveč, pa bi jih eni še kar kupovali.
Prepričan sem, da bi se isto zgodilo tudi pri gradnji z okroglicami. Tu bi pač moral nekdo vložiti v osnovno opremo: recimo prevozni lupilnik okroglic in ekipo, ki bi potem vodila postavljanje objektov z okroglic. Ko se bo prvi opogumil, pa mu bodo hitro sledili še drugi.
Seveda so pomisleki, ki ste jih navedli upravičeni, a kljub temu je gradnja z okroglicami v večini primerov kar nekaj cenejša. Pa če se recimo zadovoljimo z 10% manj stroški je to pri enem hlevu hitro par tisoč evrov. Pomislite kje jih še lahko tako hitro zaslužite. Seveda pa klasični cimpermani za to niso zainteresirani. Tehnologije ne obvladajo, morali bi vlagati v novo znanje in opremo, drugič pa bi si v bistvu znižali prihodek, če oni opravijo tudi razrez.

Skoraj vse napisano drži, vse pa vendar le ne.

Problem gradnje objektov z okroglicami je sledeč: Hudo težko je dobiti primeren les za gradnjo, tako glede premerov kot kakovosti.
Druga zadeva je problem lupljenja: Lupinic je v Sloveniji koliko? 5, 6?
Skratak recimo na našem območji je ni, da pa se pelje xxx m3 okroglic nekam lupit,... pa spet €€€ letijo, prevozi so relativno dragi. Mobilnih lupinic pri nas ni? Ja firma Posch izdeluje nek lupilec, samo je zadeva zelo neuporabna za lupljenje okroglic, bolje zadeva primerna kot "šilček" in lupilec za kole,... In navsezadnje zadevo je potrebno kupiti in ta strojček ni tako zelo poceni.
In še en problem: Lupilnice, ki so namenjene lupljenju lesa za rezrez lahko oz. zagotovo okroglice poškodujejo in jih je potrebno potem končno še ročno obdelati ali pa videz ne bo ravno lep,...

Sam delam v gradbeništvu/projektivi in dobro vem, kakšne so prednosti oz. slabosti take gradnje. Predvsem pa pri tem načinu gradnje ni problem miselnosti ljudi/investitorjev, problemi so opisani zgoraj.
Veliko naredim kalkulacij, popisov del, ocen stroškov gradnje,...
Sem delal nekaj časa nazaj ze nek objekt popis in oceno investicije, cca 100m3 bruto lesa vgrajenga vanj,... investitor imel svoj les, razrez na žagi za 100m3 ga je prišel 1000€+ddv + žagarske ostanke je odpeljal.

Bila je možnost gradnje z okroglicami (objekt bi se lahko izdelal iz okroglic), samo enostavno les, ki je bil na razpolago tega ni dopuščal in kaj naj bi tak človek naredil? Šel in kupil okroglice, ker je to napreden način gradnje in naj bi bil cenejši?
Sistem okroglic je dober sistem gradnje, če je na voljo primeren les, to je glavna zadeva, preden sploh lahko razmišljamo o gradnji, potem se lahko reče, nismo žagali, smo jebali ježa 14 dni, da smo vse olupili, pripravili,... potem se lahko začnejo ekonmske teze, dokler pa ni izoplnjenih osnovnih pogojev, pa je žal rezan les mnogo cenejši in sploh mnogo dostopnejši.

Zanimivo je tudi to, da tudi v tujini ni tako zelo veliko takih gradenj, jasno jih je mnogo več kot pri nas, aspen ne toloko, da bi lahko rekli, da je to zelo popularen šport.

LP M

Malo preveč se obremenjujete z videzom. Za gradnjo niso potrebne ravno idealne okroglice. Kdor je bil z mano na ogledu avstrijskih kmetij je lahko videl, da so za gradnjo hleva iz okroglic uporabili v bistvu odpadni les - namenjen za drva. Kar precej krivih in neenakomerno raščenih je bilo med njimi. Tudi lupljenje je lahko precej približno, niti vedno potrebno.
Veliko je predsodkov, sicer pa si poglejte malo arhitekturo Hundertwasserja, ki je zelo daleč od ravnih linij.
Seveda okroglice niso povsod idealne, a za pokončne stebre, kjer so prihranki največji, pa enostavno ni racionalnega pomisleka.
pa še ena slika, da bosta enostavnost in prihranek lesa bolj razvidna:
http://www.aelf-kf.bayern.de/tierhaltung/16427/bild_3.jpg

In kaj je ta mojster prihranil s temi par okroglimi neolupljenimi stebri, katere bo ob izdatni pomoči hlevske klime še črv po hitrem postopku uničil? Draga podlaga, draga streha, potem pa ena konstrukcija, kot, da je iz podsaharske Afrike. Obstajajo neka merila, po katerih se izdelujejo lesene konstrukcije.

Mene na tej sliki najbolj moti to, da pri nas take strehe sploh ne smeš postaviti. Pa je stvar zaključena.