nasveti kako dosežemo da se travna silaža ne greje

slišal sem že kar nekaj neučinkovitih metod pa me zanima kako vam najbolje uspe zajeziti ta problem

Gre tu za travno silažo v balah ali v silosu? Je odvzem strojni ali ročni? Ker vzrokov je ogromno, iz teh informacij pa se že da kaj potegnit ven in najti rešitev.

LP
GTC

pngre je napisal/a:

nasveti kako dosežemo da se travna silaža ne greje

Rešitev je čisto enostavna: spraviti zrak iz silaže. Greje se samo silaža do katere ima dostop kisik. Vzroki pa so lahko trije: preslabo tlačenje (zrak ostane med krmo), nezrakotesno pokrivanje (zrak pride v silos skozi luknje v foliji ali med stiki folije), premajhen odvzem (po odprtju silosa zrak prodira v silažo na odprti strani silosa). Kje je konkretno problem pri vas pa boste morali smai ugotoviti.

se trudmo da travno silažo režemo v hladnejši polovici leta in sicer z odjemalcem enkrat na dvado tri dni pač dva reza en višji in en nižji tko da je prostor odvzet. travo razrežemo z 24 noži in jo dobr potlačmo ko vozš notr tlačš s tamalmu traktorjem na konc pa s tavelikim na konc vedno dobr pokrijemo ob straneh mal zarinemo folijo ob steno in gor damo vreče peska.
sej se ubistvi začne pridt ko prideš do tretjine približn ko je odvzem zarad višine manjši

letos bomo probal ob stenah dat folijo. me pa zanima če obstaja kakšen preprost konzervans za silažo al kaj tazga

Najbolje je da uporabite še podfolijo odlično zatesni in se oprime silaže in pod polivinil pride minimalna količina zraka. Za konzervan bi pa lahko dodajal samo sol ker če se nemotim je sol tudi konzervans =)

Blazon je napisal/a:

Najbolje je da uporabite še podfolijo odlično zatesni in se oprime silaže in pod polivinil pride minimalna količina zraka. Za konzervan bi pa lahko dodajal samo sol ker če se nemotim je sol tudi konzervans =)

Sol je res konzervans ampak učinkuje šele pri količinah, ki niso več zdrave (ne za kravo, niti za denarnico). Edino učinkovit konzervans proti pregrevanju silaže je propionska kislina (in njene soli), a v praksi običajno predrag, zato je bolje silirati po pravilih in ne bo problema s segrevanjem. Podfolija precej pripomore k izboljšanju stanja, vendar glede na opisano je problem tlačenje in premajhen odvzem. Za tlačenje je potrebno uporabit najtežji traktor na kmetiji (z maso vsaj 4 tone, še bolje rovokopač ), razni imt, univerzali in torpedoti, ki na vago skupaj ne spravijo niti 2 toni, pri tlačenju bolj skrbijo za pumpanje zraka v silos, kot pa za iztiskanjeiz njega, in naredijo več škode kot koristi. Učinek tlačenja seže samo cca 20 cm v globino zato je potrebno tlačiti s težkim traktorjem od vsega začetka. Tisto drajsanje po silosu po zaključku polnjenja (pa magari z 10 tonskim strojem) je bolj kot ne potrata nafte, k samemu iztiskavanju zraka iz kupa pa ne prispeva več kaj dosti. Če stenske folije od sedaj niste uporabljali je verjetno prihajal zrak v silos tudi ob stenah. In ob premajhnem odvzemu se začne silaža hitro kvariti. V primeru, da poskrbite za optimalne pogoje siliranja, bo silaža stabilna in se ne bo začela ogrevati niti pri nekoliko premajhnem odvzemu.

hvala za odgovore!

Se zelo strinjam s kmetovalcem. Če jemljete enkrat na 2-3 dni, je odgovor, zakaj vam plesni, na dlani. Poraba silaže naj bi bila pozimi okoli 1m na teden, poleti pa še več, okoli 1,5m na teden. V enoti se nisem zmotil, 1 dolžinski meter je treba odvzet po celi površini odprtega silosa vsak teden. Tako tudi človek enostavno izračuna, koliko silosov rabi.