sej odvzamemo prbližno 60-70 cm kolkr da odjemalc v petih dneh cz celo širino

Tukaj je nekaj nasvetov za delanje travne silaže v silosu, ki sem jih pobral od vsepovsod. mogoče ti bo kateri pomagal:

During the feedout phase it is important to feed approximately 5 inches (13 cm) or more from the silo face each day to minimize losses in quality that occur when silage is exposed to oxygen.
http://khup.com/download/4_keyword-silage-making/scientific-aspects-of-silage-making-lynn-m-johnson-and-joe-h.pdf

The amount of tires placed on top of the polyethylene plastic also has an affect on silage yield
and quality. In a study reported by Ruppel (1993) there was a reduction in the temperature and
improved protein availability of hay crop silage when the amount of tires per square foot
increased. The loss of DM in the top surface of silage was also reduced as the amount of tires per
square foot increased. Based on this research it is suggested that there should be 0.2 to 0.25 tires
per square foot (0.25 tires per square foot approaches “tire to tire” placement).
http://khup.com/download/4_keyword-silage-making/scientific-aspects-of-silage-making-lynn-m-johnson-and-joe-h.pdf

Kosimo visoko, ker zemlja v silaži zelo negativno vpliva na hranilno vrednost. Kosimo 8 cm zasejane travnike, 7 cm trajne travnike, 10 cm detelje.
Kosimo največ 5 ur, da je uvelost čimbolj enakomerna. 24 do maksimalno 48 ur sušimo (odvisno od vremena) do sušine 40% suhe snovi. če jo ovijemo voda ne sme več priteči ven. tlačenje je zelo pomembno. višina nove plasti naj bo 20 do maximalno 25 cm. tlačiti z najtežjimi traktorji. tlačimo počasi 4km/h, naredimo 3 do 4 obhode. prej ne smemo navoziti nove plasti. gume za obteženje niso najbolj primerne. pustimo zoreti 8 tednov.
radio ognjišče, kmetijski nasveti 2009 Anton Hohler

Najlažje se silira koruza, ljuljka, najtežje pa detelje, ker ima malo sladkorja (polovico manj od trav) in veliko kalcija in beljakovin, kar negativno vpliva na kisanje silaže. zato jo je treba bolj oveneti, kajti s tem povečamo koncentracijo sladkorja v sušini. lucerna se lahko silira samo ob sušini, ki je višja od 38%, najbolje pa ko je sušina med 45 in 50%. košnja mora biti mlada, nikoli in nikdar ne smemo videti vijoličnih cvetov. košnja 8-10 cm visoko, kajti nižja košnja poškoduje lucerno in bo slabše rasla vnaprej. lucerna se neenakomerno suši: lističi hitro, steblo pa je še sveže, zato je skoraj obvezna uporaba gnetilnikov. pri spravilu v silos je treba opraviti rez, kajti nerezana krma se slabo tlači in se pregreva in plesni. zrežemo na 7 do 8 cm. v bale pa lahko spravimo maso brez rezanja, ampak se rade stene bal prebijejo z debli lucerne, zato je vsako balo treba pregledati in morebitne prebite luknje zalepiti z lepilnim trakom.
radio ognjišče, kmetijski nasveti 2009 Egon Vovk

The drawbacks of bales are the plastic consumption and their relative sensitivity.
The handling of bales is very important. To avoid damage to the plastic, they should not be handled during the time between the transportation after the harvest and until they are going to be used. It is recommended that bales are brought to the farm, preferably before covering. If they are covered in the field they should be brought to the farm within three days. This precaution is because the plastic dries and may break, leading to oxygen leakage. Bales should be stored on a hard surface and covered by protective nets and, if possible, placed in the shadow of a building.

The key to success of silage in a clamp silo is, besides the basic requirements, a sufficient output. In order to facilitate compaction, the crop should be chopped. It speeds up the fermentation process and helps to get a smooth cut surface.

The dry matter in the crop is crucial for success. The DM content should be around 28 and 35%. If the DM content is lower than 28%, the silage will have effluent, causing a great loss of nutrients and environmental pressures.

A high DM content makes the crop more difficult to compact properly, a problem that can be prevented by using an additive. To ensure the quality of the silage the output should be 15-30 cm each day or even faster in warm weather.
http://www.salinity.com/en/agro/about-silage/silo-or-bale

DM loss
The round bale has the lowest DM loss with about 4-5%, followed by the tube silo and the tower silo for which losses are about 7-8% DM. Clamp silo far exceeds these systems, with losses estimated to be as much as 15% DM, often more. If you have a shortage of acreage and need to save every crop that grows, the round bale system is the best choice. This approach also gives farmers the flexibility to harvest and store crops from different fields separately.
http://www.dow.com/silage/research/storing.htm

Round Bales
Pros:

* Less dependent on weather conditions
* Quality of big bale silage can be as good as other process, and usually better when well managed
* Lower aerobic spoilage losses compared to clamp
* Easy handling and feeding systems (different silage qualities can be fed when needed)
* Tailored dietary solutions, baled silage can easily be mixed with other forages to provide optimal nutritional requirements to different types of stock on farm
* Lower dry matter losses during production and storage (<5-10%) than clamp silage
* Flexible storage system, bales can be stored in the field or easily transported to any location on the farm
* Limited capital investment, low transport and storage cost
* Surplus can be sold and create another income for their farm
http://www.grpanderson.com/en/agricultural/aboutsilage

Večino problemov pri siliranju nam reši dovolj zgodnje siliranje, ko je trava še mlada.
Z nekaj znanja in malo sreče pri vremenu, bomo pridelali dobro silažo. Za siliranje
trave praktično ni nikoli prezgodaj, saj nam zmanjšan pridelek nadomesti naslednji
odkos. Več problemov imajo tisti, ki silirajo travo prepozno. Pridelek je sicer večji a
slabe kvalitete, saj se silaža iz stare trave greje in plesni. Zato ne odlašajte s
siliranjem trave in izkoristite prvo ugodno vreme za spravilo prvega odkosa trave. Novo mesto, 28.4. 09
Stane Bevc, univ.dipl.ing.

čimbolj ovela je travna silaža in mlada tem več je lahko krave pojedo. idealno je 40% sušine in pred začetkom cvetenja. se pa bolj uvela silčaža težje silira in zato raje plesni.
Janez Žgajnar - Prehrana in krmljenje goved str. 261

eden izmed temeljnih pogojev za pravilni potek kisanja krme je ustreznna koncentracija sladkorja v traviji, ki je hrana za koristne mleČnokislinske bakterije. v travi, ki je godna za košnjo, je na splošno zadosti ogljikovih hidratov (10 do 13%) za pravilen potek siliranja, medtem ko jih je v zelo mladi travi (6 do 8%) komajda zaosti, pač pa je mnogo beljakovin. k zelo mladi travi , ki je namenjena za siliranje , je zato treba primešati zelinje rastlin z obilico sladkorja v organski snovi.
pomanjkanje sladkorja v mladi travi, namenjeni za siliranje, je mogoče precej ublažiti s kratkotrajnim sušenjem pokošene trave (z venenjem) pred samim vlaganjem v silos.
Kmetijstvo v praksi - A. Pajestka, D. Pavlin str. 302

mi bomo jeseni takole naredili en mali silos: navozili kup kar na travo (nič folije na tleh) in ga tlačili, pokrili s podfolijo in s folijo in pokrili z obtežilnimi vrečami in gumami. nič folije po tleh. bo to v redu? ali ne bo prihajal zrak iz zemlje in kvaril silažo?

logpop je napisal/a:

mi bomo jeseni takole naredili en mali silos: navozili kup kar na travo (nič folije na tleh) in ga tlačili, pokrili s podfolijo in s folijo in pokrili z obtežilnimi vrečami in gumami. nič folije po tleh. bo to v redu? ali ne bo prihajal zrak iz zemlje in kvaril silažo?

Če boš kako staro foljijo položu, bi bilo zelo fino če že ne zaradi drugega bo pri oduzemu manj gaženja.. sicer pa ti ne bo skvarlo cele silaže ampak se bo na dnu cca. centi-dva naredila bela plesen.

kmetovalec je napisal/a:

. Za tlačenje je potrebno uporabit najtežji traktor na kmetiji (z maso vsaj 4 tone, še bolje rovokopač ), razni imt, univerzali in torpedoti, ki na vago skupaj ne spravijo niti 2 toni, pri tlačenju bolj skrbijo za pumpanje zraka v silos, kot pa za iztiskanjeiz njega, in naredijo več škode kot koristi. Učinek tlačenja seže samo cca 20 cm v globino zato je potrebno tlačiti s težkim traktorjem od vsega začetka. .

Tu treba tudi bit objektiven, tisti ki tlači z torpedom, imt-jem in podbnim ne stresa z 10,15+ tonskimi prikolicami ampak ponavdi potegnejo z trosilko na tanko razglihajo ter potlačjo. Sam pomnim še ko se je tista čist prva leta še tlačlo na noge pa ni noben vozu silaže na gnoj!! Pri večjih količinah so pa taki traktorji itak neuporabani ker niti na kup ne spleza, kaj da bi še potlaču--->edino za tačelenje ob stenah so še uporabni, ker ponavad so kible preširoke, da bi z kolesom potlaču...

Nazadnje urejal/a sejalec 25 Maj 2011 09:13; skupaj popravljeno 1 krat

Pozdravljeni!
Ker se mi zdijo bale predrage sem začel premišljevati o travni silaži.
Zdaj me pa zanima če lahko ti pokosiš naprimer tretjo košnjo in jo pospraviš v silos,nato pa pokosiš še četrto košnjo in ponovno odkriješ silos in navoziš travo čez??
Hvala za odgovore!

Brez problema. Samo dobro je, da prejšnji odkos že odkisa (približno 3 tedne), lahko odkrivaš in dodajaš kar hočeš. Koruzo, travo, žita itd.

Super potem pa že vem kam bo šla drugo leto trava:D

Edino če je kje kaj plesnive silaže, jo je bolje malo več stran pobrat, preden novo gor navoziš, kot da jo pustiš notri. Pa odpirat tik preden začnete vozit, ne en dan prej.

_toni je napisal/a:

Brez problema. Samo dobro je, da prejšnji odkos že odkisa (približno 3 tedne), lahko odkrivaš in dodajaš kar hočeš. Koruzo, travo, žita itd.

Iz lastnih izkušenj vem da to negre tako preprosto. Večji kot je silos in več kot na novo navoziš krme večja je možnost da se ti ne pokvari.

a kdo silira travo z 4 noži v nakladalki?

a je to premalo?