Ja, sem razumel point zgodbe. Če ti tako bolje znese, je ravno tako dobro. Ni bil moj namen karkoli propagirati ali bognedaj koga siliti v kakšno investicijo, opisal sem le svojo neučinkovito pot, ki je bila tlakovana z vsakokratnimi nasveti tudi stroke in vkalupirana znotraj lokalnega okolja.
Vsak pa za sebe najbolje ve, kaj je zanj dobro in kaj mu prinaša koristi.

..."evolucija" je v naši branži počasna in je razvlečena na več generacij. Če tako zelo optimistično pogledaš bi rekel; vso to zastarelo zradirat in postavit hightech verzijo. Tako velikih korakov je malokdo zmožen (razen če zadaneš na lotu, ampak potem bi se zgodba drugače odvila ) Pač ni vse tako enostavno ampak je denarja v tem poslu toliko, da komaj premoreš vsakih nekaj let določeno zadevo NEKOLIKO posodobiti, v dolgoročnem pogledu pa je to le en majhen korak ampak ta korak pomeni, da si stopil na nek tir iz katerega je težko ubežat. Potem ugotoviš, da so lažje in boljše poti.....Najbolje se je stem ne preveč obremenjevati Je pa tako, da se določene stvari moramo naučiti na svojih napakah (napakah naših predhodnikov).

PS:pa lep konec tega leta in še lepši začetek novega

Glede silosov se res popolni nevednež. Pri nas nikoli nismo imeli nobenega.

Če prav razumem rdečo nit teh postov, se predpostavlja, da je za manjše kmetije najboljši način shranjevanja mrve v silažne bale. Na tej točki pa nisem več nevednež. Pri nas letno naredimo do sto bal letno. Se pravi naredita nam jih Bogdan ali Rafko.

S polno odgovornostjo trdim, da tudi to ni tisto ta pravo. Zakaj ne:
1. Nobeden teh, ki balirajo ne pride na travnik takrat, ko je mrva v optimalnem stanju za balirnje. Običajno je mrva že presuha. Zato se ne skisa pravilno, ampak v bali lepo splesni. Jasno, če pride ob desetih zvečer, za naslednji dan pa je napovedan dež, kaj češ drugega kot teraj, zbaliraj, zavij....
2. Silaža, zlasti še presuha in zato plesniva, povzroči pri kravah prehranske motnje. Če krave dobijo samo majhen šop plesnive silaže lahko kar pozabiš, da bi se mleko naravno skisalo za izdelavo skute. (Ne govorim o abuminski s.).
3. Naj veterinarji povedo kako slaba silaža vpliva na povečano število somatskih celic. Kot nestrokovnjak sumim, da zelo.

Tisti, ki mleko oddaja v mlekarno teh problemov nima. Mlekarne imajo najbrž na razpolago dobre kemikalije, ki tako mleko "izboljšajo".
Mi, mali predelovalci mleka imamo možnost izdelati dober mlečni izdelek le iz kvalitetnega mleka, "ki mu ni nič dodano in nič odvzeto".

Menim, da je edini pravi način shranjevanja sena za krmljenje pozimi, (v topli polovici leta nas rešuje paša in samo paša) presuševanje z ventilatorjem. Kaj pa ta način potegne s sabo pa itak vsi vemo.

Sam razumem, da so stolpni silosi zastareli, tudi razumem, zakaj se ne gradijo več in zakaj nekdo z 20 ali več glavami niti pomisli ne nanj, me pa zelo moti ko nekdo, ki nima pojma kako je z financami na majhnih kmetijah pametuje kako zelo se splača baliranje (kaj pa je narediti 100 bal, ja za velikega kmeta ki letno odda 15 bikov je to res malo, za nekoga ki pa odda letno 2 bika pa to pomeni več kot polovico prihodka) ali pa da si lahko kar vsak, ki ima par glav živine postavi koritast silos, kupi odjemalec itd. Fantje moji to zahteva denar, ki se ti potem ne povrne v 10 letih.

Pri nas imamo dva stolpna silosa in 20 glav živine. Odvzem silaže je na "vile", to vzame vsak dan 15 minut časa, če se silaža ne kvari, drugače pa 30 minut ali več Sem pa opazil zanimiv vzorec kako se kvari silaža, na začetku je kakšen meter ali dva vse v redu, nato je kakšen meter globine groza, potem pa spet naprej vse v redu. Med polnenjem silosa ne tlačimo več, sej ne vidmo kakšnega efekta. Le na vrhu malo poravnamo in potlačimo ter zapremo.
Če bi se pa danes moral odločati za nov silos bi pa definitivno izbral koritastega, predvsem zaradi boljšega tlačenja in lažjega spravila.
Lp

Prav zaradi tega pa smo se mi odločil da bomo povečal...saj imamo dovolj krme vsako leto in še par hektarjev smo kupili, smo pa že bili na meji al še vztrajat al ne več...ker tiste 3 bike ki jih oddamo ni to nič tako da se bo mogla cifra precej povečat...

Tisti meter se ti zato kvari ker nisi umes tlačiu(zgornja dva metri se nekvarita zato ker nakoncu potlačiš spodaj pa ker vsa silaža pritiska(tako vsaj mislim). Mi imamo vedno raje dva ki razglihavleta in tlačita saj se tako silaža manj kvari.

kmetovalec113 je napisal/a:

Tisti meter se ti zato kvari ker nisi umes tlačiu(zgornja dva metri se nekvarita zato ker nakoncu potlačiš spodaj pa ker vsa silaža pritiska(tako vsaj mislim). Mi imamo vedno raje dva ki razglihavleta in tlačita saj se tako silaža manj kvari.

Tistih mojih 70 kil ki tam gor skače po mojem nima kakega velikega vpliva, sploh pa 2 metra spodaj... Smo pred leti tudi sproti tlačili, pa ni bilo kakšnega haska (razen tega da si meu gajbo silaže za vratom in zvečer roke do tal ). Najbolj se silaža sama potlači ko se posede- čez noč tudi za več kot meter.
Lp

tudi mi imamo 2 stolpna silosa in smo imeli to težavo, da se nam je na sredini kvarila silaža le takrat ko smo jiva polnili z čelnim nakladačem brez tlačenje smo le na koncu razglihali in na drugi dan dopolnili in pokrili sedaj pa jiva polnimo spet z tekočim trakom v katerega vsujemo silažo z čelnim nakladačom in je silaža brez pikice pokvarjenega. mislim pa da se sedaj ne kvari zaradi tega ker pada silaža iz vrha v silos in se sproti sama tlači sicer se še malce posede sendar skoraj za pol manj kot takrat če ga polnnimo z čelnim direkt.

zakaj pa še polnimo v stolpni silos?
zato ker je pozimi prav fajn ko lepo pod streho vzameš silažo brez tega da bi moral iz hleva na mrzlo celo ko lepo piha veter. Ta silosa zadostujeta le za pozimo za drugi del leta pa uporabljamo silis iz ležečega silosa.

Nauk te zgodbe: karkoli danes postaviš, pa naj bo še tako high tech bo čez 15-20 let zastarelo, nefunkcionalno in komaj uporabno. ne velja samo za silose ampak na splošno za vse kmetijske zgradbe. Zato ko karkoli gradite mislite na to, kako boste to čez 15 let rušili, ne pa tak kot marsikdo, ki misli da to kar zgradi mora držati še vsaj tri rodove.
Šperolkotu pa priporočam kakšen hiter tečaj ekonomike. Res ni ena rešitev primerna za vsako kmetijo, a če že delaš primerjavo stroškov dveh načinov siliranja potem to delaj pošteno. Kaj pri siliranju v stolpni silos ne rabiš nakladalke in vožnje krme do silosa? Kaj pa puhalknik pa čas polnjenja, pa elektrika, pa nafta.... Računaj tudi te ure, pa seveda tudi svoje in vseh tistih družinskih članov ali sosedov, ki ti pri siliranju pomagajo. Ne mi pravit, da bo stolpni silos polnil en človek.
Je pa res, da pri 10 GVŽ ekonomike ni in je ne more biti. v decembrski štrevilki Kmetovalca je lep prispevek o tem kako velika kmetija bo morala biti leta 2020, da bo lahko na njej družina preživela: okoli 150 krav (1.400.000 l prodanega mleka) ali 600 plemenskih svinj ali 2000 prašičev pitancev ali 500 ha njiv pri poljedelski kmetiji. Pazite to ni v naslednjem stoletju ampak v naslednjem desetletju. Upanja, da nas bodo ti trendi obšli ni. Gospodarjenje na ohišnicah (sem lahko štejemo blizu 90% sedanjih slovenskih kmetij) bo kot hobi, kar pomeni, da boš za to veselje pač ,moral plačevati. Kdor bo nameraval živeti od kmetovanja bo moral začeti hitro povečevati kmetijo.
Kdor bo želel le ohraniti obdelno zemljo bo pač moral poikati ekstenzivne načine obdelave, ki bodo omogočali obdelavo zemlje z minimalnimi vlaganji.