Savinjčan je napisal/a:

Praznimo pa jih z frezo.

Bi se dalo dobit kake slike da malo vidim kako zgleda to?

Rnač je napisal/a:

Savinjčan je napisal/a: Praznimo pa jih z frezo. Bi se dalo dobit kake slike da malo vidim kako zgleda to?

Jo bom dav gor čez kake tri tedne ko bom dav frezo v silos,zdele je še raztavlena.

Tudi tukaj okoli nas se kmetje še poslužujejo stolpnega silosa, ker nimajo prostora, nekateri pa so stolpne opustili ali kupili freze in naredili koritaste, zaradi odvzema in enostavnejšega spravila v njega.

Mi smo stolpnega naredili na koncu koritastega, saj so tla pri koritastem nagnjena za nekaj stopinj na dol(pač tako so delali takrat, pa tudi zaradi tega, da se lahko v njega pospravi več trave). Steno, ki loči silosa, je oče naredil kar iz desk. V njega pospravimo koruzo s tranporterjem pa tudi odzvemanje je lahko. Problem je le v tem, ker nismo nič obtežili in se je silaža ogrevala. Bomo videli kako bo letos s tem.

Bom prilepil še kakšno sliko.

lp

WeekEnd kmet je napisal/a:

Ni poti nazaj. So le naprej ali pa v prepad. Škoda razmišljati o lastni balirki za 100, 200 bal na leto.. Ne bo razlike v ceni za strošek investiranega kapitala napram najetim storitvam, pa če tudi zanemariš ostale stroške.. Stolpni silos:nekoč je bilo, pa težko, če bo še kdaj.. Seštej investicijo v izdelavo take zadeve, nakladalko, siloreznico, sistem za odvzemanje pa še vsakoletno svoje delo zraven in ti bo jasno, da ti nekdo balira za ta denar vsaj naslednjih 30 let, brez da s čim pomigaš. Pa še strošek podiranja si prihraniš v naslednjih par letih..

Če bi vsi tako razmišljali,bi mel vsi silose na travi.Je pa tvoje razmišljanje pravilno.
Sej tut če narediš koritastega so stroški ,pa odjemalec in delo ... kolk let bi baliral...
Na koncu prideš do tega da maš krave za kol privezane,pa da na roke kosiš

Če si slučajno že hodil malo po svetu si videl veliko silosev,pa stolpne samo za žita ali kaj podobnega. Za silažo pa ni boljšega kot koritasti ali pa kr navadna plata in nato gor silos tega se veliko poslužujejo v severni Nemčiji,pa še nekaj tudi doma imamo še en stolpni silos pa je le za okras ga še nobeden pogledat noče ne pa,da bi še kaj notri dali in tako se v naslednjem letu poslavlja,tako da če imaš možnost pejt s časom naprej in naredi koritastega ali pa se še naprej poslužuj baliranja.

lp luka

STOLPNEGA NE! Vse je boljše kot stolpni silos.
Imeli smo ga za koruzno silažo - hudo. Enkrat smo vanj dali travno silažo - nikoli več. Vse je boljše kot stolpni silos. Če praviš, da za koritastega ni prostora, verjamem, bregovi so hudič. Kaj pa (samo v razmislek) kakih 100m bolj stran, pa investirate še v odjemalca (kocko)? Če ne gre, pa je gotovo bolje balirati. S svojo balirko ali pa z najemom usluge. Vse je boljše kot stolpni silos.

Se strinjam. Stolpne silose je čas povozil in danes nima smisla razmišljati o novogradnji. Glede mehaniziranega odvzema koruzna silaža kar gre, trava pa ne. Oziroma le z grabežem. Vseeno če seštejemo stroške za postavitev, polnjenje in praznenje te baliranje pride ceneje, čeprav se ti zdi sedaj to visok strošek. O lastni balirki je smiselno razmišljati, če boš z njo letno naredil vsaj 1000 bal. Plini so v stolpnih silosih še kako nevarni, tisti, ki o tem nič ne vedo in še vedno uporabljajo stolpni silos, naj se o tej nevarnosti čimprej podučijo, da ne bo prepozno. V naši bližini so pred kakim desetletjem umrli v silosu kar trije, najprej eden, ki je šel v silos ne da bi ga prezračil, potem pa še dva, ki sta poskušala prvega rešiti. Tlačenje in zapiranje je v stolpnrm silosu velik problem in zato kaokvost osilaže običajnoslabša kot v koritastem. To, da na kmetiji ni prostora za koritasti silos je pa bolj za lase privlečen izgovor. Nenazadnje običajno zadošča okoli 100 m2 prostora, niti ni potrebno ravnega, saj silos lahko postavimo po bregu navzol s precejšnjim padcem, ali po bregu povprek pa je zgornja stranica vkopana v zemljo spodnja pa betonirana. pri 5 m širine silosa in 1 m visoki stranici to pomeni, da je 20 % nagin idealen za postavitev silosa.
Skratka, kjer je volja tam je pot in nijhče me ne bo prepričal, da v Sloveniji obstaja kmetija na kateri ne bi bilo možno postaviti koritastega silosa. Večji problem, je v tem, da marsikje ni kaj (dovolj) dati vanj. Vendar če vse skupaj seštejemo tudi koritasti silos ni tako poceni in za manjše kmetije, ki letno potrebujejo okoli 100 m3 silaže (slabih 100 bal, oziroma redijo nekje do 10 GVŽ) je baliranje še vedno najcenejši in najenostavnejši postopek.

Prostor bi bil samo bi bilo potrebno žrtvovati nekaj....poglej...na eni strani hleva je cesta na drug dvorišče in hiša...na drugi strani hiše so svinjaki in pa še nekaj prostora kamor se bodo razširili svinjaki ki bodo imeli majhen izpust in pa blatno lužo. potem je majhen sadovnjak in pa mini vinograd(za grozdje) od sadovnjaka naprej je na eni strani tuja zemlja na eni strani graben na tretji strani pa spet tuja zemlja..potem je pa še tu kozolec ki pa je okoli obkoljen nekaj pa se rabi za pot do njega tako da pri nas prostora ni....tako da je ta varianta z baliranjem še najbolša...bi bilo pa potem še fajn balirati tudi suho mrvo in jo skladiščit na senik na katerem bi pa potem še potreboval stropno dvigalo ali pa nekaj podobnega.

vladimirac je napisal/a:

Če bi vsi tako razmišljali,bi mel vsi silose na travi.Je pa tvoje razmišljanje pravilno. Sej tut če narediš koritastega so stroški ,pa odjemalec in delo ... kolk let bi baliral... Na koncu prideš do tega da maš krave za kol privezane,pa da na roke kosiš

Ni tako. Sam sem šel čez vso kalvarijo siliranja, pa tudi izgradnje silosov, tako da si domišljam, da nekaj vem o tem. Od visokih ozkih korit, do stolpnega in ležečega ala traunsteina. Enak problem prostora kot pri vseh, pa smo lepo pod streho starega cimpra zgradili visoka korita, dolžine 6m. širine 2m in višine dobre 4 m. Enega, drugega, tretjega. Fino je bilo. Dojc 40 ks, pa enoredni silokombajn, pa na voz. Doma iz voza na žgance v silos. 2 komada na vozu, 2 v silosu, pol pa sprehajanje vseh štirih po silosu ene pol ure. Za 150 m3 je bilo to en teden dela, ob predpostavki, da si že prej dva meseca koruzo ob robovih parcele s srpom odžinjal in jo vlačil domov.. Vsak dan.. Pa je šel čas naprej, pa je voz nadomestil trosilec, grič je v silos metal, pa je bilo kot bi ameriko odkrili. Kapacitete spet premajhne, pa smo sezidali še stolpni silos..Bo šlo več notri pa lažje za tlačit.. Pa je grič težko pihnil do vrha, pa smo trak skonstruirali.. Monster dolg 12 m, da je lahko dosegel višino slabih 9 m..Vse ok, za par dni uporabe na leto, potem pa kot bi imel letalo parkirano na dvorišču celo leto.. Pa je bil en trosilec premalo, pa je padel še eden.. In se je siliralo... Eden na traktorju siliral, dva sta vozila, dva v silosu, eden je s kopačo iz trosilca vlekel itd...Enih 7 ali 8 ljudi je konkretno delalo dober teden to reč. Seveda varilni aparat v samokolnici, dežurni električar skozi pri bajt, hrane, pijače ...kabli, podaljški, vpitje okoli vogalov, premiki puhalnikov in trakov, pa vrhunsko zapiranje silosov z betonskimi bloki za obtežitev.Jih ne maram več videti.
Od vsega tega je ostalo samo kup neuporabne mehanizacije, silosi, ki jih težko za kaj drugega uporabiš in podaljšane roke. Sama kvaliteta silaže pa slabša kot danes, ko 5 ljudi naredi silos v 6 urah fertik, skoraj brez da
bi iz kabine stopil, pa daleč stran od doma, da se razumemo.Je šlo pač 400m2 njive za to zgodbo..
Samo to je evolucija približno 30 let, skozi katero je najbrž šel še marsikdo, ki tole sedajle z nasmihanjem bere, napisal pa sem le zato, da ne boste ponavljali tujih (tudi mojih) napak..

Mislim, da se večina sploh ne zaveda kakšne so razmere na majhnih kmetijah, pa vzemimo na primer mojo, jaz redim od 10-12 GVŽ na leto, ter letno oddam 2 do tri bike ali telice (imam še nekaj ovac, pretežno zase dobiček od prodanih jagnjetov je zanemarljiv oziroma mogoče pokriva stroške reje ovac). Obdelujem okoli 10 ha površin (vse pretežno v naklonu okoli 7-8 ha se, da obdelati s raširjenim traktorjem, ostalo je treba ročno, imam le travnike brez njiv). Torej od prodanih živali dobim v povprečju 2000€, 3000€ če je dobro leto, subvencije letno znesejo okoli 1500€, torej letno dobim okoli 4000€. Odštejmo sedaj vse stroške za popravila, nafto, živinozdravnika...(dela sploh ne upoštevam) in lahko odštejem 2000€. In sedaj mi bo nekdo rekel da se mi splača delati 100 bal, za katere bom odštel nadaljnih 1500€ in kaj mi bo ostalo - en teden jamranja v vaški gostilni in drugo leto zopet na novo. Če pa 100 bal zmečem v stolpni silo pa me vse skupaj pride mogoče 50€. Naj povem da je večina strojev starih preko 20 let in si neke večje investicije enostavno ni mogoče privoščiti.
Tudi če grem sedaj postavit nov stolpni silos(moj je star okoli 25let) se mi investicija povrne v 2 letih. Mislim da večina uporabnikov ni navajena ročnega dela, seveda se ja lažje pripeljat do ležečega silosa in odrezati kocko, kot pa malo na roke ven zmetat, meni se enostavno ne splača kupiti stroja za odvzem, predelati traktor da ga bom sploh lahko priklopil, zgraditi koritasti silos, da bi pa na roke pulil s traktorjem potlačeno travno silažo vsak dan, pa tudi nisem nor.

Res je tehnika gre naprej, stoplni silozi so zastareli, modernizacije si male kmetije ne morejo privoščit, tako, da jih bo verjetno večina prej kot slej propadla, tudi sam bom verjetno med njimi.