Še kakšen drug vir o Codexu

Vsebina verižnega elektronskega pisma o Codex Alimentarius ni resnična
Ljubljana, 29. 10. 2009 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da je vsebina verižnega pisma o Codex Alimentarius, ki se je pred dnevi pojavila v slovenski javnosti, neresnična in zavajajoča. V Sloveniji, ki je članica EU, veljata evropska in slovenska zakonodaja s področja varne hrane, ki določata splošna načela in zahteve za zagotavljanje varne in kakovostne hrane. Codex Alimentarius je zbirka pravno neobvezujočih mednarodnih standardov za živila, katerih namen je varovanje zdravja ljudi in varstvo interesov potrošnikov, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v mednarodnem prometu z živili. Codex Alimentarius po 31. 12. 2009 ne bo postal pravno obvezujoč in v Sloveniji bodo veljali enaki standardi varne hrane, kot veljajo danes.

Standardi Codex Alimentarius so mednarodni standardi za živila, smernice, priporočila in dobre prakse, namenjene pridelovalcem in predelovalcem hrane, državnim organom ter potrošnikom. Ti standardi so uveljavljeni na področju Svetovne trgovinske organizacije kot mednarodna merila za varnost živil. To so minimalni standardi, katerim morajo ustrezati živila, da je zagotovljena ustrezna raven varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov ob upoštevanju raznolikosti pri preskrbi na svetovnem trgu.

V državah članicah Evropske unije veljajo splošna načela in zahteve živilske zakonodaje EU, ki zagotavljajo varno hrano in so v določenih delih celo strožja od standardov Codex Alimentarius. Ker je EU uvoznica in izvoznica hrane, je pomembno, da so z evropsko zakonodajo v največji možni meri usklajeni tudi Codex standardi. Evropski industriji ti standardi poenostavljajo mednarodno trgovanje in povečujejo konkurenčnost na svetovnem trgu, evropskim potrošnikom pa zagotavlja, da tudi živila, uvožena iz tretjih držav, ustrezajo zahtevam evropske živilske zakonodaje.

S tem namenom na zasedanjih Codex Alimentarius komisije in nekaterih komitejev sodelujejo tudi Evropska komisija, države članice EU in med njimi tudi Republika Slovenija. Na zasedanjih komitejev, ki obravnavajo za EU pomembna področja, po priporočilih Sveta EU sodelujejo predstavniki vseh držav članic. Ob odločanju o vsebinah Codex Alimentariusa glasuje vsaka država posebej, države članice EU na zasedanjih načeloma zastopajo enotna stališča, ki jih predhodno uskladijo na sestankih delovnih skupin na Svetu EU v Bruslju.

Stališče EU in Republike Slovenije je, da morajo biti vsi standardi, ki obravnavajo varnost živil, znanstveno utemeljeni, kar vključuje oceno tveganja. Zagotoviti je treba ustrezno raven informiranja potrošnikov in preprečiti negativne vplive na varnost hrane na svetovnem trgu. EU si prizadeva za vključitev zahtev evropskih standardov v Codex Alimentarius standarde, kar bi okrepilo nadzor nad živili vzdolž celotne prehranske verige ter pravočasen pretok informacij o varnosti živil in možnih tveganjih na svetovni ravni. Codex Alimentarius je učinkovito sredstvo, s katerim lahko EU in države članice vplivajo na globalno oskrbo z varno hrano.

Codex Alimentarius komisija, ki je skupni organ Organizacije za hrano in kmetijstvo in Svetovne zdravstvene organizacije pri Združenih narodih, je bila ustanovljena z namenom oblikovanja mednarodnih standardov za varnost in kakovost hrane že leta 1961. Danes ima 183 članov s celega sveta. Navedba, da so »leta 1994 poskušali uvesti Codex v ZDA«, kasneje pa tudi v Evropi, torej ne drži. Codex Alimentarius standardi lahko služijo kot mednarodna referenca državam, ki spreminjajo obstoječo ali pripravljajo novo zakonodajo ter so v pomoč predvsem manj razvitim državam, ki nimajo predpisanih lastnih standardov za varno hrano.

Codex Alimentarius komisija enkrat letno na zasedanju odloča o vsebinah, sprejetih na posameznih Codex Alimentarius komitejih. Na zasedanju se potrdijo ali zavrnejo predlogi standardov in sorodnih tekstov, popravki oziroma dopolnitve postopkovnega priročnika ter program dela. Postopek sprejemanja Codex standardov je dolgotrajen, saj zahteva soglasno potrditev vseh 183 članov, in vključuje 8 stopenj sprejemanja.

Glede gensko spremenjenih živil je na Codex Alimentarius v obravnavi Predlog priporočil za označevanje živil, pridobljenih z genskim inženiringom. Po skoraj 20-letni obravnavi je stališče Evropske unije jasno: standard Codex Alimentarius za označevanje živil je treba dopolniti in objaviti smernice za označevanje živil in njihovih sestavin ter krme, pridobljene z genskim inženiringom. V EU in tudi Sloveniji je namreč treba vsa gensko spremenjena živila in krmo označevati skladno z evropsko in nacionalno zakonodajo. Izdelki morajo biti označeni z navedbo „ta proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme“ ali „ta proizvod vsebuje gensko spremenjeni [ime organizma(-ov)]“.

Prav tako Codex Alimentarius ne predpisuje, da bi morala biti sadje in zelenjava obvezno obsevana. Codex Alimentarius v svojem standardu za označevanje zahteva obvezno označevanje obsevanih živil, in sicer kot pisno navedbo ali mednarodni simbol, ki morata biti navedena v neposredni bližini imena živila. V EU je v skladu z veljavno zakonodajo dovoljeno obsevati le posušena aromatična zelišča, začimbe in vrtna zelišča. Vsako živilo, ki je bilo obsevano, mora biti ustrezno označeno, in sicer »obsevano« ali »obdelano z ionizirajočim sevanjem«.

Uporaba rastnega hormona je v EU in Sloveniji izrecno prepovedana v skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti in Pravilnikom o prepovedi uporabe določenih snovi s hormonskim ali tireostatskim delovanjem in beta-agonistov v živinoreji. Razprava o dovoljeni uporabi rastnih hormonov poteka na zasedanjih Codex Alimentarius komisije že desetletje in države članice EU nasprotujejo uveljavitvi mednarodnega standarda, ki dovoljuje njihovo uporabo. Dejstvo je, da uporabo rastnega hormona dovoljujejo na primer v ZDA.

Codex Alimentarius ne prepoveduje ekološkega kmetovanja, kot je zapisal avtor pisma. Že leta 1999 je Codex Alimentarius objavil Standard za pridelavo, predelavo, označevanje in trženje ekološko pridelane hrane, ki se posodablja, skladno z razvojem znanosti in tehnologije. EU podpira izmenjavo informacij na področju ekološke proizvodnje, poskrbeti pa je treba za varstvo potrošnikov pred zavajanjem.

* * *

Dodatne informacije o Codex Alimentariusu, Codex Alimentarius komisiji in Codex Alimentarius komitejih, razporedi zasedanj, poročila, uradni standardi idr. so dostopni na spletni strani...

Tale Codex Alimentarius....koliko enega papirja, razprav, denarja, zasedanj, blebetanja o varstvu potrošnikov........ hrana pa iz leta v leto vse slabša, slabšega okusa, z manj hranilnih snovi, velikokrat vsebuje razne kemične dodatke vseh vrst...... dolgi prevozi hrane sem in tja po planetu onesnažujejo okolje..... tisti tipi v kravatah pa se delajo pametne z raznimi kodeksi, ki njim samim najbolj ustrezajo.......večina potrošnikov pa se obnaša kot opice, ki izbirajo hrano lepih barv ne glede na vsebino.......

sejalec je napisal/a:

skrjanecjanez je napisal/a: Ta zloglasni Codex alimentarius je pač ena dobra zgodba, katera se dobro prodaja. Ljudje pa iz te zgodbe naredijo ŠE večjo! Ne rečem pa, da se nekaj omenjenih stvar že dogaja pa še se bo. Pač iz muhe se takoj naredi slona, brez da bi kdo kaj pomislil. Glede GSO hrane so ljudje na splošno rečeno proti in je ne želijo uživati. A ko gre pa za zdravje ljudi, pa potem to ni več problem in noben ne sprašuje kakšen mikroorganizem je proizvedel to in ono zdravilo/učinkovino. Veliko MO, ki proizvajo učinkovine so gensko spremenjeni. Hrane bo v naslednjih desetletjih začelo močno primanjkovati; sami veste zakaj. In brez genskega inženirstva bo pomanjkanje še veeliko večje. Samo v vednost; brez pristranskosti. LP, j Sploh ne drži!!! potenciali v pridelavi hrane so še ogrooomni...nam najbližja je vzhodna Evropa & Rusia, ki je dolgoročno z svojim ogromnim potencialom (ter vedno toplejša) resna grožnja tudi največjim pridelovalkam znotraj starih članic EU. Razne vremenske ujem ter spremembe klime bodo pa tudi v prihodnje (poleg špekulacij) krojile ceno in tu genski inženiring ne more bistveno pomagat. Ravno nasprotno, Indija je lep primer padca v pridelavi po uvedbi gso.

A si ti sploh predstavljaš kaj ponuja genski inženiring

[/quote]

A si ti sploh predstavljaš kaj ponuja genski inženiring

[/quote]

Ne vem, kaj si predstavljaš ti, dejstvo je, da genski inženiring v prvi vrsti PONUJA največ zaslužka firmam, ki bodo izdelovale GS semena, nato največ zaslužka firmam, ki bodo prodajale pesticide, kajti čez 90% GS rastlin je gensko spremenjenih tako, da so odporne na totalne herbicide (roundoup, glifosat...), nato manipulacijo z ljudmi, kajti kdor ima v rokah prehrano ima nadzor nad prebivalci (klasične vojne z orožjem bodo nesmiselne, kajti svet bodo obvladovale multinacionalke z GS semeni). Genski inženiring ponuja tudi dvom v varno hrano za potrošnika, kajti gensko spremenjenih beljakovin telo ne prepozna in v ZDA se je močno povečalo število alergij, da ne omenjam nepoznanih posledic zauživanja takšne hrane na dolgi rok. Ampak koga briga zdravje potrošnika! Firme, ki delajo GSO so ponavadi tudi farmacevtske firme. Več ljudi kot bodo naredili bolanih, več zdravil bodo prodali!

Verjetno si predstavljaš pod to, kaj ponuja genski inženiring v kmetijstvu, vse kaj drugega (zvišanje hranilne vrednosti, večji pridelki, odpornost na sušo...). Tako je spremenjenih le par odstotkov rastlin. Realnost pa je: DENAR in MANIPULACIJA, zato bo reven svet še bolj reven in bogat še bolj bogat, in to tudi s pomočjo genskega inženiringa. Žal.

Pa še: na www.itr.si je link do kratkega filma o GS soji v Argentini.
Znanstvena fantastika iz 50 let stare knjige Krasni novi svet se žal uresničuje korak za korakom.

Ma hočem izpostaviti le to, da ponuja tudi kakšno dobro stvar....pogovor pa vedno nanese v drugo smer

Kdo v Sloveniji dejansko kreira kmetijsko politiko?
Ime, priimek, naziv?

nevednež je napisal/a:

Kdo v Sloveniji dejansko kreira kmetijsko politiko? Ime, priimek, naziv?

DENAR, (€)

Ma sej vsi vemo, da se tukaj govori le o denarju. Komu od kmetov mar čistejša prihodnost...

Nazadnje urejal/a kirezagar 27 Nov 2009 15:18; skupaj popravljeno 1 krat

Tisti ki je za GSO naj si ogleda oddajo Svet kot si ga predstavlja Monsanto. Ta korporacija je dosegla, da so indijski kmetje, ki so pridelovalci bombaža dejansko postali odvisni od nje in imajo nekakšno suženjsko pogodbo z njo, zgodilo pa se je sledeče: pridelki niso nič večji, temveč so postali manjši, ker kmetje zaradi obljub in pogodb ki jih imajo z monsantom ne smejo sejati drugih semen kot njihova je posledično bankrotiralo ogromno kmetov, število samomorov pa je med temi kmeti zelo naraslo, Enako je taista korporacija v ameriki spravila v bankrot ogromno število farmerjev, pridelovalcev soje. V sloveniji vidim povod v zmanjšanju proizvodnje hrane v subvencijah oz. podporah na površino: ljudje pokosijo enkrat letno površine in seno tam zažgejo ali pa jih zmulčijo in takih površin je vse več, se pravi da je bila ta podpora na površino izredno dobro naložen proračunski denar! Se strinjam da je potrebno pridelavo podpirat, podpore potrebujejo tudi prizvodne dejavnosti v gospodarstvu samo sedanji sistem če ga ne spremenijo bo v nekaj letih vse peljal k vragu!

Ekola. Ustvaril sem facebook skupino in prosim vse ki boste to prebrali če le imate možnost da se pridružite in napišete kaj strokovnega o tem!

Še povezava: http://www.facebook.com/group.php?v=app_2392950137&ref=ts&gid=369305550633#/group.php?gid=369305550633&ref=ts

LP