Pri nas smo imeli prijavljeno okroglo 12,5 ha površin.
Kontrolorka je letos našla za 51 a nepravilnosti. Sem siguren da je bilo v resnici, morda, 50 m2 nepravilnosti. Toda kadija te tuži - kadija te sudi; obveljala je kontrolorkina zadnja beseda. Odločba OMD nas je "obcugala"za 1,52 ha.
Vlada je določila, da se toliko in toliko površin zmanjša. Zdaj pa meri kakor češ, obveljala bo vladina komanda.

tudi nam so pri skoraj 40 ha obdelovalne odvzeli 0,83 ha pri neposrednih plačilih

naj še enkrat ponovim....napaka je bila napravljena v štartu-v prvem vrisovanju gerkov. Tedaj ste vsi risali gerke po katastrski mreži in ne po dejanski rabi ki se sicer lepo vidi iz posnetkov!
In ker je kataster vsi vemo koliko star in posledično netočen je posledica vsega tega "zamik". Zamik to je tisto čudo ko gledaš slike gerkov in foto posnetke parcel in so črte malce bolj desno ali levo od meje v naravi. Pa čeprav se vsi s sosedi dobro razumete in si boste sklepčni da je že 100 let meja tako....

Oni po teh slikah vidijo da obdeluješ ti sosedovo grudo, na drugi strani pa drug sosed spet tvojo. Pa če prav ti skupno obdeluješ natanko toliko grud za koliko želiš subvencij imajo "oni" pravno formalno prav ker pa ne obdeluješ natanko tisto grudo kot si jo prijavil. Torej ne moreš zahtevat denarja za kravo, ki je sicer v sosedovem hlevu....

Krivdo valim na površni oz.nediscipliniranem delu tistih ki so bili plačani za vris gerkov. Ampak to je pa druga zgodba (vsak kmet je podpisal za svoja dejanja in zato sedaj vsak zase tudi plačuje)...

Jaz sem gerke prišel vrisovat proti koncu in sem po ene pol ure kreganja podlegel pritisku tistih delavcem tam in vrisal tako kot je pač preostalo(sosedje že vrisali)...moral bi imeti slonja jajca in lepo vse povrsti vrisat tako kot mi je narekovala zdrava pamet in kot so bila dana JASNA NAVODILA--torej po dejanski rabi (pa če tudi sem sosedu preoral 5m-kajti dejanska raba je dejanska raba)--->nastala bi pa prekrivanja in ti ki so bili plačani bi porabili goro papirjev in kako leto časa da bi nas vse te sosede dobili na "usklajevalne" sestanke...

In ker se nihče ni držal navodil, se sedaj zadeve rešujejo po uradni dolžnosti...torej tisto kar je vrisano preko na sosedovo se odbriše. Eto in toliko je vreden tisti podpis ob prvem vrisu GERKa--->denar. Kar je zanimivo je to da se odbriše tisto kar imaš vrisano preko, na drugi strani kar ti pa fali pa ne vrišejo.

Imamo pravico iti na UE in tudi drugo mejo urediti pa čeprav bomo stem nekomu naložili delo.

Najbolj žalostno je, da je nekdo za neodgovorno delo plačan, ti kot kmet pa na podlagi podpisa še oškodovan.

Simon MS. Stanje, kot ga opisujete Vi, je v Prekmurju.
Pri nas na nerazvijenem jugu gre za površine, ki so vprašljive zaradi zaraščanja. Mi smo gerke risali po meji zaraščajočih površin. Na teh mejah nastaja gozdni rob. Vsem razumnim je jasno, da na gozdnem robu raste najbolj košato drevje. Mi se zdaj trudimo ta gozdni rob čimbolj odrinjati od travnikov proti gozdu. Ko so ljudje še kosili ročno je obstajala dilema kaj je močnejše: gozd ali kosa? Dandanes je jasno: močnejši je gozd! S stroji se pač odmikamo od najdalših vej. Od prvih vrisavanj parcel za subvencije se je gozd že pomaknil proti travniku za nekaj metrov. Kontrolorji svoje GPS postavljajo izven drevja, saj drugače ne dobijo signala s satelitov.
Mnogi rešujemo problem zaraščanja s pašo. Čez nekaj let bomo gotovo vsaj del zaraščajočih površin zopet usposobili za travniško rabo. Žično ograjo postavljamo daleč notri v zaraščajoče površine. Živali se tam tudi pasejo. Tako dejansko s pašo koristimo več površin, kot imamo gerkov. Država na ta način ni na izgubi.
Problem je drugje. Primer: super kontrola je ugotavljala stanje na travniku (ne pri naši hiši). Travnik je bil deloma poraščen s steljo (praprot). Kontrolor se je postavil v praprot, ta je bila skoraj tako visoka kot on. Njegova izjava: slov kontrolorji ne ločijo med travo in praprotjo. Sredi travnika raste skupina dreves. Če drevesa že so, jih je smiselno pustiti toliko časa, da jih bo mogoče gospodarno izkoristiti, npr za trame. Iz aviona je tako skupino videti grozljivo. Videti je da gre za cel ar ali dva površine. Dejansko se živali pod drevesi ne pasejo le na nekaj kadratnih metrih, saj se rade zatekajo v senco (in po klope!!)
Kontrolorji vse tako neusmiljeno mečejo ven. Pač izgovor, da se zmanšajo zneski subvencij.
In še en razlog: podjetje, ki izvaja kontrolo je zasebno! Vodi ga en bivši policist. Domnevati moremo, da je podjetje plačano od izločenih površin. Kaj pa mi ljudje vemo kaj imajo med seboj o podjetje in ARSKTRP.

Da, to je popolnoma druga zgodba. Sedaj če je nekomu težko, da mu izločijo površino kjer stoji eno drevo je to kak kvadratni meter-upam da za to ni nikomur žal. Vse to je upravičljiva izločitev za moje pojme...na obdelovalni površini ne morejo biti drevesa, saj bi potem bilo potrebno preureditev gerka v gozd-rabo. Če pa vrišeš gerk tako da se "ogneš" drevesa (izrišeš krog) pa bo vse ok.

pri nas je tudi problem drevje ki je meja pri skoraj vsaki nivi po eni strani njive in tam oni zarišejo mejo kjer so pač vidne zadnje meje oz. njihov rob.
Mi pa dejansko obdelujemo še kak meter al pa dva pod tistim drevjem, pa čeprev tam dejansko ne zrase kot na ostalem delu njive, ampak če mi nebi obdelovali tako daleč kot obdelujemo bi mogoče čez pet letz spet izgubili meter ali dva njive.

kakor koli ne zdi se mi pravilno ker se ne upošteva dejanska meja in se ne vrši kontrola, če je obdelano do dejanske meje!

Pojdite malo v Italijo, kjer imajo drevesa sredi njiv. Pa grem stavit da oni nimajo težav.

LP

nevednež je napisal/a:

Simon MS. Stanje, kot ga opisujete Vi, je v Prekmurju. Pri nas na nerazvijenem jugu gre za površine, ki so vprašljive zaradi zaraščanja. Mi smo gerke risali po meji zaraščajočih površin. Na teh mejah nastaja gozdni rob. Vsem razumnim je jasno, da na gozdnem robu raste najbolj košato drevje. Mi se zdaj trudimo ta gozdni rob čimbolj odrinjati od travnikov proti gozdu. Ko so ljudje še kosili ročno je obstajala dilema kaj je močnejše: gozd ali kosa? Dandanes je jasno: močnejši je gozd! S stroji se pač odmikamo od najdalših vej. Od prvih vrisavanj parcel za subvencije se je gozd že pomaknil proti travniku za nekaj metrov. Kontrolorji svoje GPS postavljajo izven drevja, saj drugače ne dobijo signala s satelitov. Mnogi rešujemo problem zaraščanja s pašo. Čez nekaj let bomo gotovo vsaj del zaraščajočih površin zopet usposobili za travniško rabo. Žično ograjo postavljamo daleč notri v zaraščajoče površine. Živali se tam tudi pasejo. Tako dejansko s pašo koristimo več površin, kot imamo gerkov. Država na ta način ni na izgubi. Problem je drugje. Primer: super kontrola je ugotavljala stanje na travniku (ne pri naši hiši). Travnik je bil deloma poraščen s steljo (praprot). Kontrolor se je postavil v praprot, ta je bila skoraj tako visoka kot on. Njegova izjava: slov kontrolorji ne ločijo med travo in praprotjo. Sredi travnika raste skupina dreves. Če drevesa že so, jih je smiselno pustiti toliko časa, da jih bo mogoče gospodarno izkoristiti, npr za trame. Iz aviona je tako skupino videti grozljivo. Videti je da gre za cel ar ali dva površine. Dejansko se živali pod drevesi ne pasejo le na nekaj kadratnih metrih, saj se rade zatekajo v senco (in po klope!!) Kontrolorji vse tako neusmiljeno mečejo ven. Pač izgovor, da se zmanšajo zneski subvencij. In še en razlog: podjetje, ki izvaja kontrolo je zasebno! Vodi ga en bivši policist. Domnevati moremo, da je podjetje plačano od izločenih površin. Kaj pa mi ljudje vemo kaj imajo med seboj o podjetje in ARSKTRP.

Mislim, da malo pretiravaš. Nobeden ti ne bo kar tako odbijal površin. Če je površina neupravičena je neupravičena. Noben ti ne bo izločal posameznih dreves pod katerimi je površina obdelana. Če mogoče še ne veš, za rabo 1300 je dovoljeno imeti 50 dreves na ha. Tudi večjih drevesnih vej ti ne bodo vrgli ven, seveda če se pod njimi kosi. Je pa res da ti bodo vrgli ven površine, ki so zaraščene, oziroma na njih rastejo oleseneli deli, pa če tudi ti paseš živali na tej površini. Vem da je stvar krivična, in da na določenih delih Slovenije veliko težje kmetovati, sam zakon je pa za vse kmete enak in ga moramo vsi upoštevati, če ne smo kaznovani.

Podgurc. Sem že toliko star, da sem se odvadil pretiravati. Hkrati pa se tudi ne pustim žejnega čez vodo peljati.

Primer travnik (v katastru njiva), čist ko solza, južno in višje od njega raste ob cesti sadno drevje, senca dreves pada na travnik - odbitek.
Močno konfiguriran travnik, vse naokrog gozd, oz. zaraščajoče površine, oglov 28 - odbitek.
Izpust za govedo - raba v nekmetijske namene.

itd, itd.....

Očitno ji je bilo v interesu da poišče več kot 3% senčnih površin (naj me kdo popravi) na vseh gerkih. Zapisnik ste ji pa očitno podpisali. Mislim, da bi lahko pod opombe napisali vaše mnenje glede zapisanih izmer. Na katerem koncu Slovenije se je ta inšpektor/ca nahajala?