eric je napisal/a:

...si predstavljate, kako bo, ko boš 30 let vlagal v nekaj potem moraš pa to predati naprej? Pa še kmetijo, na katero si vezan s srcem, zemlja ni podjetje, ki ga prodaš in živiš od kupnine...Poznate občutek starih ljudi, da bodo tamladi prodali vse in jih dali v dom?Da bodo prodali tisto, kar so oni s trpljenjem in odrekanjem zgradili...

Kako pa se počutijo tisti, ki se 30 let lomijo, delajo in vlagajo v kmetijo ki je v lasti njihovih staršev, oni pa je nočejo predati ? .. brez vsakega zagotovila da bo to nekoč njihova last. Potem pri 55-ih ko bi morali predati zemljo že svojim otrokom, jo šele dobijo v svoje roke.

ali pa kot omenjeno se ob smrti začnejo "tepsti" otroci...

Dober gospodar katerih pa je malo svoje imetje izroči še v času svojega življenja oziroma opravilne sposobnosti.
To pa stori lahko dokaj hitro recimo, ko gre dejansko v pokoj ali pa še prej.
To naredi večina naprednih gospodarjev saj vedo, da jih je povozil čas in da morajo gledati na kmetijo enako kakor na podjetje. Mladi prihajajo stari odhajajo. Pa seveda z vsem spoštovanjem do njih.
Sicer kaj bi mu kmetija, če delajo pa drugi in ima samo lastnišvo. Tudi sam mislim in vem da na mladih svet stoji. Je pa res, da veliko mladih (tudi sam) ne maram kmetije saj me bodo potem basali samo davki. Je res, da me bo vse počakalo samo slej ali prej bo potrebno narediti tudi to in vzeti sve skupaj na svoje rame.
Seveda pa je zadeva komplicirana če ni sloge in vzgoje sploh na kmetijah z več "dediči"...

No,pa tudi jaz poznam en primer,kjer pa prišlo do smrti gospodarja oziroma gospodarice ampak je bil vzrok višja sila,iz okolice Gornje Radgone,kjer živi sestra od strica.
je bila velika kmetija,živine tolko da v štal ni blo placa za prvezat in so ble živali kar zunaj privezane,in so imel sinovi ene visoke izobrazbe,so rekli živine NE,čeprav je njihova mati želela imeti vsaj eno kravo,pa so rekli,kosit je treba pa če sta 2 kravi al pa če jih je 20,in so živinorejo opustili,in so se v celoti preusmerili v poljedelstvo,(pridelavo žit,koruze in buč).

Jest pa ne morm verjet, da ko dobijo kmetijo starše pošlejo v dom. Jest tega nebi mogu nikol narest. Starši so jih vzgajal nakonc pa jih v dom pošlejo. A nimajo nobenega srca??
Mislim da se morjo okoli 20 leta dogovoriti kdo bo ostal doma da bo kmetijo gnal naprej.

carstoletja je napisal/a:

Jest pa ne morm verjet, da ko dobijo kmetijo starše pošlejo v dom. Jest tega nebi mogu nikol narest. Starši so jih vzgajal nakonc pa jih v dom pošlejo. A nimajo nobenega srca?? Mislim da se morjo okoli 20 leta dogovoriti kdo bo ostal doma da bo kmetijo gnal naprej.

Ampak to je pa tut res. Komaj čakajo, da bodo starše lahko poslali v dom. To je pomoje ena od potez, ki starejše ljudi najbolj prizadane.

Tukaj je problem al v prevzemniku ali pa v tistemu,ki mora predat kmetijo.Znajo bit kr zakomplicirane stvari,sploh pa se to potem kažev škodi za samo kmetijo.

Pri nas je tut kr problem,je pa tk deda ima 83 let,oma ima 75 let.Dve teti in stric so dobili zemljo in že imajo hiše.Foter pa je pred leti(20let) šel na svoje v mesto,kjer imamo stanovanje,ker ni blo ne duha ne sluha,da bo deda komu predal kmetijo in so vsi otroci zgradili al pa se odselili.
Seveda delo pa je vseeno ostalo njegovo in že od kar pomnim dela na kmetiji,torej hodi v službo,pred tem pa še v štalo pravtako še po službi.Seveda pomagamo mu vsi,js,sestra in mama,pa tut oma je zlo pridna,deda pa je slaboten in ne dela več.Seveda tut sorodniki nam pomagajo,ko je več dela ali pa ko imajo čas in nam priskočijo na pomoč.
Foter je star 45let in je pred petimi leti lih zamudo za mladega prevzemnika,zakaj ker deda ni dal pisat kmetije,je pač nerazgledan in trmast.
Zdaj nekaj let ima pa foter vse prek kaj se tiče računov in denarja,samo mene osebno to ne bi toliko pritegnilo,da bi vsajal ob 4-ih šel v štalo,nato ob 6-14 v službo po službi pa kak stroj pripravit al pa na polje zvečer pa zopet v štalo in domol(10km vstran).Ker tisti denar,ki pride na kmetijo gre tudi nazaj v njo.
Pač foter ima zlo veselje,samo zame to ni način kmetovanja,js bi odjebal vse in živel za sebe.
Samo pač živim doma pod isto streho v stanovanju,in ne morem zraven gledat kak se trga iz dneva v dan,zato mu pomagam kdaj imam čas,večinoma popoldan v štali ali na polju za vikenda pa tak itak nisem drugje kot na kmetiji.
Seveda stvar je naporna,služba,delo doma in na kmetiji,stroški tu in tam,plus bencin gor dol ter čas,ma včasih bi najraje šel na štrik kot pa se zajebaval z vsem.
Kot že povedano deda ni razgledan in je tako,foter pa premalo odločen da bi stvar zel v svoje roke.In povedal kakšno stvar.
Itak js sem svoje povedal doma na glas,drugje pa vnuki nimamo kaj za govorit lahko samo delamo,...mene že ne bi tako drkali in me tudi ne morejo,ker ko je delo je delo in delam ko žvina,ko pa rabim čas za sebe to povem,in me noben ne ustavi,ker hočem imet nekaj od življenja in nočem ostat hlapec za celo življenje.
Imamo nekaj takih na vasi,od šetih kmetij so 4 samski,ker so preveč delali kot so jim doma govorili pa so stari 30-35let in so osotali sami.
Mogoče js drugače razmišljam ke že 20 let živim(spim) v mestu,ne vem samo,časi so drugi in mladi moramo tud z svojo glavo razmišljat.In pomagat kjer lahko in se postavit za sebe kjer je potrebno.

En sosed na vasi je tut mel punco pred 10leti,pa jim doma ni dišala čeprav je bla pridna in vse,pa so jo starši pognali.Zdaj pa ima sosed 35let če ne več,je ostal sam z mamo.Kmetija pa je velika in poštimana v nulo,da bi blo kr veselje delat na njej,a kaj ko punce ni.
Zato je treba tres z svojo glavo kdaj razmišlat.
Ker raje mam družino kot pa kmetijo in sem sam!!!!!!!

@Mlinar

lp

v takšnih primerih, kot je ta opisani, pride prav pa sistem, ki so ga uvedli na Danskem. Lastnik kmetijskih površin je država, tako da kmet dobi v uporabo kmetijo, se na njej zaposli in tam dočaka penzijo. Ko gre v penzijo, mu "pogodba" preneha in država reče, kdo bo nadaljeval delo na tej kmetiji, lahko tudi njegov potomec, ni pa nujno. Po takšnem prenehanju pogodbe, dobi kmet odpravnino v obliki povračila sredstev, ki jih je vložil v kmetijo in še niso amortizirana. (Mislim da je tako ali pa je zelo podobno.)

Verjamem, da bi se marsikje v SLO rešilo veliko problemov s tem sistemom, saj bi mladi lahko živeli svoje življenje, če jim ne bi bilo za delo na kmetiji, ker ima pač meso v hlevu drugačen vonj in aromo kot na krožniku.

Poleg tega bi imela pa tudi država (čeprav je država najslabši gospodar) več interesa po kmetijskih površinah in se ne bi kar zaraščale, saj bi morala skrbeti za svoje premoženje.

Boštjan

kirezagar je napisal/a:

carstoletja je napisal/a: Jest pa ne morm verjet, da ko dobijo kmetijo starše pošlejo v dom. Jest tega nebi mogu nikol narest. Starši so jih vzgajal nakonc pa jih v dom pošlejo. A nimajo nobenega srca?? Mislim da se morjo okoli 20 leta dogovoriti kdo bo ostal doma da bo kmetijo gnal naprej. Ampak to je pa tut res. Komaj čakajo, da bodo starše lahko poslali v dom. To je pomoje ena od potez, ki starejše ljudi najbolj prizadane.

se strinjam.

naš deda je nepokreten že 3 mesece (zlomu si je kolk), je pa star 89 let.
najprej smo premišljevali da bi ga dali v dom, ker doma enostavno nismo zmožni zanj skrbet, a potem smo zvedeli za podjetje, kjer pride sestra na dom in so dve smene in so pri dedu, ter mu pomagajo pri vseh teh stvareh, debatirajo... zadeva pa stane tisočaka na mesec, kar je približno tako kot dom za upokojence. deda je zdaj, po prihodu iz bolnice vesel in verjamem da bi se v domu slabše počutil.


jaz imam občutek da so domovi za ostarele nekakšne čakalnice na smrt.

V domu za ostarele se ti življenje lahko tudi "šele" začne.... človek dobi družbo, si najde kako zaposlitev,...odvisno od posameznika.