rovtar je napisal/a:

Važno, da ima neko zatišje pred vetrom.

Tako ja, prepih naredi "štalo", mraz nikoli

Takrat, ko boste novo telico pridružili čredi, bi bilo dobro, če bi z nafto ali kurilnim oljem nekoliko namazali telico in živali, ki se že pasejo, po glavi in korenu repa. Na ta način boste preprečili, napad pasočih živali na novo telico. Čreda novo vseljeno žival šteje za vsiljivca. To bi lahko pomenilo nekaj nevarnosti za novo telico, ki še nima mesta v hierarhiji črede. Njena brejost jo pa malo ovira pri obrambi. Z nekaj kapljicami nafte zmedemo živali. Škode od tega ni nič, prej korist. Morda so prisotne uši. Nafta vsebuje žveplo. Le-to uši uniči.
Drugače pa so mlade živali zelo spretne in se morejo pasti po še taki strmini. To je glavna prednost pašne reje živali. Prihranijo nam najtežje delo. Med drugim odlično preprečujejo zaraščanje strmih travnikov.
Mraz živalim ne škodi. Težava je zmrzovanje vode. Težko in drago je najti poceni način za preprečevanje zmrzovanja vode v napajalnikih.

Veliko sreče pri paši.

PS Pri nas, v deželi suhe robe, imamo zdaj sušo. Stodvajset dni smo živali preredili izključno s pašo. Zdaj pa je zmanjkuje. Mineralnih gnojil na naši kmetiji ne uporabljamo.

Vem da je že zdaj kar dolgo od tega ko smo se pogovarjali o telici. Telica je potem čez par dni skotila, potem smo jo pa skupaj z teličkom nagnali na pašo, pa je kar za njim hodla in sploh nič divjala. No shujea pa je zelo, ker ene tri dni nič jedla pol pa se je tk počasi začela pasti. Je pa skotila bikca ki je imel skoraj 60 kg, tako da smo komaj z veterinarjevo pomočjo rešli oba. Bom v kratkem naložil nekaj slik.

no in je že kdo kupil laso in kje, ker se jaz tudi zanimam za nakup???

Po naključju mi je pred prazniki prišla v roke knjiga: Resnična zgodovina divjega zahoda, W. H. Forbis, Cankarjeva založba 1974.
Na straneh 126 in 127 so opisani in narisani sistemi lovljenja goveda z lasom. Za to delo sta potrebna dva človeka na dveh izurjenih konjih. Brez konj to ne gre. Najpogosteje so lovili živino za glavo in zadnje noge. Pri teletu je zadoščala ena zanka. Kadar so lovili vola, pa sta po dva skupaj metala laso in ujela vola za glavo in zadnje noge hkrati. Ko je prvi kavboj napel laso okrog volovih rogov, je zaustavil konja. Za njim je prijahal drugi in od strani vrgel zanko okrog zadnjih nog. Drugi kavboj je laso dvignil in napel. Prvi kavboj je počasi odjahal naprej, drugi pa je ustavil svojega konja, tako, da se je vol prevrnil na tla. Če se je ujela samo ena noga je moral tretji kavboj, ki ni jezdil, vreči vola na tla. Ko je bil vol na tleh so prišli drugi možje in ga žigosali. Medtem sta prva kavboja na konjih držala napeti lasi, da sta s tem držala žival na tleh.

Do tu citat iz knjige. Očitno peš ne bomo nič lovili naših telet. Ljudje smo pač prepočasni in preslabotni. Prosti konec lasa je namreč bil privezan na sedelni glavič. Na ta način je glavno delo pravzaprav opravil konj.
Le-ta je dejansko žival dohitel in jo s svojimi petsto kilami zadržal. Oz. sta jo zadržala.

Na Blokah ter v Velikih Laščah je, mislim, kar nekaj rejcev konj, ki bi se tega dela zmogli priučiti, saj so izvrstni jahači. Vprašanje je le, zakaj bi to delo opravljali, saj se ukvarjajo z vzrejo konj ne goveda.

Še en citat iz zgoraj omenjene knjige:


LASO

Za običjno delo v preriji, kakor je recimo lov telet, so Am. kavboji uporabljali iz trave spleteno vrv, dolgo kakih 12 metrov. Vrh lasa je bilo uho, imenovano honda (mi bi rekli rinka, op N.), skozi katero je tekla glavna vrv in pri tem tvorila zanko s premerom enega metra ali več. Kadar je kavboj metal laso, je imel v eni roki glavno vrv in zanko tako, da je bila honda nekako na četrtini zanke zaradi boljšega ravnovesja. V drugi roki je držal zvito preostalo vrv in jo spuščal tako, da da mu je drsela med palcem in kazalcem. Z zadnjima dvema prstoma je držal vajeti in vodil konja med kratkim manevrom pri metanju lasa.


DVE VRSTI VRVI IN HOND


Lariat, ki so ga uporabljali vaqeri je bil spleten iz jermenov iz surovega usnja in je bil tako lahek, da je bil v povprečju dolg okrog 18 metrov. Bil pa je drag in nekoliko prešibek, zato so Američani raje zvijali vrv iz trave. Taka vrv je bila tudi bolj praktična, ker jo bilo zlahko mogoče zavozljati v hondo, medtem ko je bilo treba usnjeni jermen zavozljsti okrog honde izrezljane iz kosa kravjega roga.

Laso ni bil navadna vrv. Bil je dovolj trd in tog, da je zanka, ki jo napravil kavboj in jo pognal proti oddaljeni tarči ostala ves čas razpeta in odprta. Poleg tega je moral biti dovolj močan, da ga je tudi 600 kg težak vol lahko napel kakor ribiško vrvico.


Za praktične namene je moral kavboj znati samo dva meta. Če je znal te osnovne prijeme in je imel dobrega in konja pod seboj, je bil gospodar prerije in njenih štirinožnih prebivalcev.

zetor 3545 je napisal/a:

no in je že kdo kupil laso in kje, ker se jaz tudi zanimam za nakup???

Fieracavalli v Veroni, las kar jih želiš

Pozdrav, ali si najdel Laso za govedo? Namreč tudi sam ga iščem.

http://www.uni-horse.si/trgovina/index.php?route=product/product&path=80_81_82_186&product_id=395