Povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) je postalo eden od glavnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in zmanjšanje energetske odvisnosti v Evropski uniji (EU).
Zato tudi EU podpira razne delavnice na to temo in seveda daje denarno podporo pri sami realizaciji posameznega projekta. Danes sem se udeležil ekskurzije na temo obnovljivi viri energije (OVE). Na to temo so najprej potekale delavnice po Dolenjski in Beli krajini, danes je sledila še ekskurzija z ogledi teh naprav, ki se štejejo pod OVE. Pod OVE spada več področij; sončne elektrarne, bioplin, ogrevanje z biomaso, male hidroelektrarne.
Da preidem k stvari; kot prvo smo si ogledali podjetje Energetika Vransko, d.o.o. V tem podjetju preizkušajo in testirajo razne solarne sisteme za pridobivanje el. energije. Ogledali smo si lahko stacionarne in sledilne panele.
Na sliki so prikazani stacionarni paneli, pritrjeni na fasado. Predavatelj pravi, da so cenovno neupravičeni, razen za kakšne poslovne stavbe, da se jih namesti namesti namesto stekla-lahko prepuščajo svetlobo (slab izplen, v primerjavi s steklom so nekoliko dražji; vseeno dobivaš nekaj nazaj z el. energijo).
še klasični stacionarni paneli na ravni strehi; cena se giblje od 3500-4200€/kW. V prikazane stacionarne panele so vgrajeni polikristalni moduli.
V nadaljevanju smo si ogledali še sledilnik:
še z zadnje strani:
V te sledilne panele pa so bili vgrajeni monokristalni moduli, ki so boljši od monokristalnih-večji izkoristek za cca 20%. Še dodtnih 20% pri izkoristku doda obračanje panelov glede na položaj sonca v vseh 4 straneh. Cena teh modulov znaša 6-7000€ v vso dokumntacijo in izgradnjo. So pa sledilniki veliko bolj zahtevni glede dokumentacije, kot stacionarni paneli. Nato smo si ogledali še kotel za preizkušanje kurilne vrednosti energentov. V bistvu je to le pomanjšan kotel, kot se trenutno gradi v toplarni Celje. V teh kotlih se kurijo različni materiali. To so lahko sekanci, blato iz čistilnih naprav, PVC materiali, hamburgerji iz Mccdonaldsa, humus,...
Sledil je ogled glavne toplotne postaje za Vransko z močjo 4,7 MW. V kotlovnici imajo 3 kotle (2 na seknca in 1 na kurilno olje, ki služi le za rezervo) z močjo 4,7 MW. Na ta sistem je trenutno priklopljenih 150 odjemalcev, vključno s šolo, vrtci, podjetji zdr. domom, hišami, itd. V načrtu imajo širitev sistema še za kar nekaj mest. Imajo razpeljanega 900 toplovoda. Na 300m toplovoda pride izgube cca 2-3 stopinje. Uporabniki plačujejo trenutno 20% nižjo ceno, kot če bi se greli s kur. oljem-upoštevaj rel. nizko ceno olja. Pred letom dni, ko je bila cena olja visoka, so plačevali le 55% cene v primerjavi s kurilnim oljem. Cena priključka na sistem znaša 900€, kar je ugodno. Ta sistem je zelo prijazen do uporabnikov, saj ne potrebuejo lastnih peči, kuriva, ne rabijo skrbeti in delati,....Sistem deluje popolnoma avtomatsko, ni potrebnih kurjačev. Za to je zadolžen le direktor; v primeru okvare pregleda sistem in odpravi napako; ki pa so ponavadi manjše-se zatakne sekanec med polža in ga blokira npr. V poletnih mesecih pridelajo 5m3 pepela na 3 mesece, pozimi pa na 14 dni. Črpalke delujejo trenutno na 12% zmogljivosti. Na sliki je eden izmed treh kotlov, je ogromnih dimenzij
Na leto skurijo 7000-9000m3 sekancev, ki jih plačujejo od 5-9e/m3. Kriteriji so glede na dimenzije sekancev in glede na trdi/mehki les.
Nato smo si ogledali prvo privat bioplinsko postajo pri g. Fleretu v Letušu. V hlevu redijo 100glav živine, od tega 55 krav. Kot dopolnilno dejavnost so si pred cca 8 leti zgradili bioplinsko postajo. Po večih dograditvah je danes nazivna moč te elektrarne 270 kW. Bioplinska postaja se setoji iz dveh podzemnih mezofilnih fermentorjev, enega nadzmenega mezofilneega in še enega nadzemnega termofilnega. V mezofilnem je temeperatura 37 stopinj, v termofilnem pa 55 stopinj. V termofilnem fementorju so večji izkoristki in tudi zadrževalni čas zadostuje 20 dni. Medtem, ko v mezofilnem traja gnitje cca 30-40 dni. Kot substrate uporablja gnojevko in odpadke iz kuhinj, katere mora termično obdelati (1 ura na 70 stopinj). Proizvodnja energije znaša 100kW/h el. energije+200kW/h toplote. S to toploto pravi, da bi lahko ogreval 35 hiš. te možnosti nima, jo pa uporabi doma za samo delovanje elektrarne, ogrevanje hiše in hleva, za termično obdelavo odpadkov. Cena, ki jo dosega je 0,13€/kW/h za el. energijo. To je elektro podjetje dolžno odkupiti po višji odkupni ceni. Trenutno razmišlja o separatorju, s katerim bi prihranil stroške pri razvozu obdelane gnojevke. Separator loči gnojevko in vodo, katero bi ponovno uporabil v procesu fermentacije. Gnojevka v fermentorjih ne sme imeti več kot 12% sušine za normalno delovanje. K večji sušini prispevajo predvsem kuh. odpadki. V stojnici ima 3 dizelske motorje; 2 MAN 6 cilindrska in še enega novega. Novi deluje 24 ur na dan, ob presežku plina se vključi še drugi motor. Plinohram je velikosti 90m3; poln zadostuej za dobro uro delovanja motorjev, saj motorji pokurijo 50-60m3 plina na uro. Za samo delovanje elektrarne se porabi 10% energije. Končni zalogovnik znaša 1500000 litrov. Med procesom fermetacije se dobi kvalitetno gnojilo brez smradu, z nehlapnim dušikom, ki je prisoten v drugačni obliki kot v neobdelani gnojevki. Rastlinam je takoj dostopen, v bistvu ima to gnojilo veliko prednosti. Odkar obratuje elektrarna ne kupujejo več um. gnojila, saj ta povsem zadostuje. Travnike kosijo 5krat in to raste ko "zmešano" pravi. Pred setvijo koruze navozijo gnojevko na njive in zabranajo-tako se vsa zgodba glede gnojenja koruze zaključi. Pridelajo dobro koruzo z enkratnim gnojenjem pred setvijo  10m3 gnojevke je ekvivalentnih 100 kg KANa.
Stari MAN motor z generatorjem:
Prikaz trenutne proizvodnje: 100 kW
Laguna velikosti 1500m3:
Sod za razvoz velikosti 12m3:
Sledil je še ogled kotlovnice v termah Snovik; blizu Čibra  . Ogrevajo s sekanci; ta sistem je 8krat dražji kot pa sistem na kurilno olje-za primerjavo. Vendar se ta naložba povrne čez nekaj let šele, se pa definitivno povrne.
Na koncu smo si pa še ogledali malo hidroelektrarno. Nazivna moč je 14kW, trenutno daje le 0,5kW zaradi nizkega pretoka. Preko turbine se moč prenaša na KLASIČEN asinhroni elektromotor. Če je več kot 550 vrtljajev na minuto, motor proizvaja elektriko. Pod temi obrati pa pač porablja energijo iz omrežja in se poganja. |
