nihče ne pravi, da se koruzni hrošč nahaja prav na njivi nekoga pač...."Borba" proti koruznemu hrošču izgleda nekako tako, da v neki organizirani akciji na določenih območjih v posevke koruze nastavijo vabe-lepilne plošče, le to potem pregledajo in če najdejo kak osebek hrošča, potem to območje razglasijo za napadenega in uvedejo ukrepe, ki so pač jih. Z njihovega vidika so pač naredili kao vsaj nekaj oz.to kar so lahko, ne ozirajoč se na kmete, ki jih ukrepi prizadanejo. Pravijo, da ti ukrepi še zdaleč niso tako hudi, kot so možne negativne posledice samega škodljivca, če bi se zelo razširil (omenja se cifra tudi do 50% škode). Zanimiv je podatek da so ugotovili, da hroščki niso sposobni leteti na višinah večjih od 900 m, kljub temu ne morejo popolnoma izključiti možnosti prenosa. Tako izpade, da so Alpe naravna ovira...

@WK: tudi, če jim dokažeš, da ličinka v vodi ne preživi x dni, je to "samo" dobljena bitka, ne pa tudi vojna.

žal ličinka kor.hrošča preživi tudi mnogo več kot 1 teden pod vodo, ali 1 mesec zmrzali -20 st. C. Pomembna lastnost ličink je namreč ovojnica, v katero se lahko zapre, da preživi krizno obdobje (tako veliko žuželk prezimi, odrasla žival pač ne bi). Pri nas so na takih zalitih območjih pred leti preživeli celo krti in voluharji, ko sem že zmotno mislil, da bodo jesenske poplave mi očistile travnike teh sesalcev.

Za primer, seno z območij, kjer imamo velikega metlja moramo na suhem skladiščiti nekje 6 mesecev, ker bi naj po tem času ličinke facsiole hepatice odmrle, kajti obdajo se z ovojem in na steblu trave čakajo na prebavila prežvekovalca.

Torej je koruzni hrošč sovražnik na nacionalni ravni, vendar se pač ljudje ne zavedamo posledic. Nedvomno so nacionalni predpisi ponovno samo produkt sedečih uradnikov, kajti s takimi ukrepi ne bomo storili nič-namreč jz bom kolobaril sosed na mejni parceli pa letos ne, s tem ne bova nič naredila...

lp

Nazadnje urejal/a eric 01 Apr 2009 13:31; skupaj popravljeno 1 krat

Ja Simon, saj vem, da je tole bolj glas osamljenega v puščavi... In kakšne Alpe so na Avstrijsko Madžarki meji zaboga... Hrošček bi s svojo inteligenco komot skočil na Dunaj, nato pa navzdol do Celovca, če bi se mu že tako zahotelo..

Po drugi svetovni vojni se je pojavil koloradski hrošč na krompirju. Kljub temu, da je oblast kmete skorajda streljala zaradi domnevno ne-dovolj zagnanega zatiranja le-tega se je hrošč mirno razširil po vsej Sloveniji (in tudi drugje). Kakšen pomen ima ta hrošč v pridelavi krompirja danes???

Ta hrošč, hrušev ožig in podobne "afere" dosti povedo o uspehu politično in/ali podjetniško motiviranih ukrepov - pa ne samo v kmetijstvu!!!
Povsod gre SAMO za iskanje DOBIČKOV na račun nevednih/zavedenih/podrejenih; če ne gre zlepa pa zgrda.

L.p.; Janez

Da, Janez03, tole kar si napisal je ves point zadeve.. Koruza je koruza, prodaja se pač po določeni ceni, tudi semenska, in glej ga zlomka, le zakaj so vsi kemiki pokupili semenarje? Da bi malo tretirali morda.. Mi junci pa plačevali..

2. Kadar pa pridelovalec ne more izvesti kolobarjenja in koruzo prideluje v monokulturi, mora uporabiti učinkovito škropljenje insekticidov proti odraslim koruznim hroščem v času, ki ga napove opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin, če je dosežen prag škodljivosti. Lahko pa namesto škropljenja uporabi insekticid proti ličinkam koruznega hrošča (na semenu ali z vdelavo v tla), ki se šteje za poseg s podobno ravnjo obvladovanja pri nizki populaciji koruznega hrošča na območju, vendar mora pridelovalec pri tem preverjati navzočnost:

* odraslih hroščev z nastavitvijo najmanj 10 lepljivih rumenih plošč na njivo koruze in v primeru, da se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag škodljivosti), izvede foliarno škropljenje v tistem letu ali opusti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu, ali pa
* znakov napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega pridelave ni izvedljiva. V primeru pojava znakov napada pridelovalec opusti pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.

vir: http://www.furs.si/Diabrotica/Index.asp

Kako je zdaj stem, a ima kdo izkušnje oz dela tako, da ima koruzo v monokulturi?