Lp.Simon kepe so v notranjosti silosa tom kjer pokrivanje nima nobene veze.Po moje je samo to,kot pravi Weekend kmet,da je oszal zrak notri,samo zakaj?

zdj bom pa bistriv Mogoče se ti je pa bakterija zaredila v betonv? Letos dej polivinil tud po podnu. Če se dela na njiv(travniku) je ponavat to, pol pa menaš lokacije al pa daš polvinil spodi.

kepe v silaži.ja najverjetneje je da je bila koruza že preveč zrela ko ste jo mlel.lahko pa da,ni dost nadrobn zmlena ali pa ste v silos vozl v prevelikih slojih in ni prišlo pri tlačenju do dovolj izstiskanja.če ni dost na drobn zmlen pri koruz ni silaža dost kompaktna ni dost stisnjen zrak.plesen se je pojavla najverjetnjeje že sprot po prvih 4 tednih.

farmermuc je napisal/a:

kepe v silaži.ja najverjetneje je da je bila koruza že preveč zrela ko ste jo mlel.lahko pa da,ni dost nadrobn zmlena ali pa ste v silos vozl v prevelikih slojih in ni prišlo pri tlačenju do dovolj izstiskanja.če ni dost na drobn zmlen pri koruz ni silaža dost kompaktna ni dost stisnjen zrak.plesen se je pojavla najverjetnjeje že sprot po prvih 4 tednih.

Prosil bi edino za kako veliko začetnico, sicer pa ok. Lp Kastelic

Kaj use ste zdele obdolžil da je narobe! Prns siliramo tako koruzo da je je večina suhe k poper in kipam eno za drugo ne kot ostal eno na drugo, tlačm skor čis nakonc pol dam pa povrh plast mal bl vlažne. Je pa res da pol kr dolg tlačm pa tud silos se nardi in dokonca zapre v !enem dnevu!! Lan sm naredu eno napako ki je napisana v mojem prejšnem postu in sm vrgu stran ene 5 do 6 šajterg silaže.

Možno, če imaš 30 cm visok silos...Če je pa 130 cm, pa ta zgodba ne pije vode.

Preko metra višine na travniku ni pametno izvajat, se pravhitro svet obrne na glavo. Delamo pa silos višine 60 do 80cm, kot sm napisal gre povrh plast mal bl vlažne rezance, ki je ponavad debela deset do petnajst centi. Če se kje kvar je to pr robu al pa zaradi pre... vran k so ferbčne

Me pa zanima, kam odlagate potem plesnivo silažo, ki se vam pridela v silosu?

Na nekem predavanju nas je svetovalec opozorili, če to plesnivo silažo takoj pelješ na njivo, kjer bo naslednji posevek tudi koruza in jo siliraš, lahko pričakuješ plesnenje silaže. Priporočljivo je, da to plesnivo silažo kompostiramo in jo šele po enem letu peljemo na njivo, ali pa jo že takoj vsipamo drugam.

Članek iz Kmečkega glasa o plesni...

http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1710&Itemid=103

Glav­ne ne­pra­vil­no­sti pri trav­nih si­la­žah so pre­poz­na koš­nja, one­sna­že­na tra­va z zem­ljo, pre­več uve­la tra­va, pre­ma­lo stis­nje­ne, ovi­te in poš­ko­do­va­ne bale, sla­bo pot­la­če­ni si­lo­si, pre­maj­hen in ne­pra­vi­len od­vzem itn.

Pri ko­ruz­nih si­la­žah po­go­sto opa­zi­mo gret­je in ple­sne­nje, ki sta naj­več­krat po­sle­di­ca spra­vi­la pre­več zre­le ko­ru­ze, sla­bo pot­la­če­nih si­lo­sov in pre­majh­ne­ga od­vze­ma. Raz­log za gret­je in ple­sne­nje ko­ruz­ne si­la­že je tudi nak­nad­na fer­men­ta­ci­ja slad­kor­jev, ki jih je ve­li­ko pred­vsem v si­la­žah iz dol­go­ze­le­nih hi­bri­dov.

da še jaz povem moje izkušnje, ki mi ne grejo v glavo, po Jakatovih besedah pa je to logično. namreč leta 2003, ko je bila strašna suša povsod po Slovenij, smo imeli najbolj obstojno koruzno silažo, pa je bila najbolj suha, kar smo je kdaj silirali. sam razmišljam tudi o tem, da je bila koruza manj okužena s plesnimi, ker tudi pogoji niso bili ugodni (podobno, kot v vinogradu ob suši ni treba tolikokrat špricati), ker ni dovolj vlage, ki je glive potrebujejo veliko. ampak možno da je to napačno, ne morem reči za sigurno. lani smo naredili napako, ker smo 2 dni silirali in je v plasti, ki je od 2. dne, ogromno plesnive silaže, meja med 1. in 2. dnem pa je povsem plesniva. vsak dan prekolnem, da sem se odločil, da smo prvi dan nehali. nikoli več ne bomo silirali 2 dni, raje do 3h ponoči.

še to: kepe so deifnitivno posledica ostanka zraka, torej premalo stlačene silaže ali pa zemlje v silaži. če ne bi bilo dobro pokrito, bi bila plesniva samo na vrhu, mogoče 30 cm. če pa so po celem silosu, ni druge razlage.